Argentinska vojaška hunta je v šestih letih diktature usmrtila in povzročila izginotje več tisoč ljudi. Pri ljudeh je bila vse bolj nepriljubljena, razmere v državi pa vse slabše. Bruto domači proizvod je bil vse nižji, inflacija in brezposelnost pa sta vztrajno naraščali. Diktator Galtieri je, da bi odvrnil pozornost argentinske javnosti od domačih težav, 2. aprila 1982 odredil invazijo na Falklandske otoke in njihovo zavzetje. Približno 5.000 argentinskih vojakov je izvedlo invazijo, po kratkem spopadu z 80 predstavniki britanskih sil so zasedli glavno mesto Stanley, zasedli otoke in jih razglasili za argentinsko posest.

Galtieri ni računal na odločnost Thatcherjeve
Falklandski otoki so bili že od leta 1833 pod britansko upravo. Ko je Falklandsko otočje prišlo v britanske roke, ga je britanska mornarica začela uporabljati kot preskrbovalno oporišče in tam zmagala v dveh pomorskih bitkah, leta 1914 in 1939 proti Nemcem. Buenos Aires je Malvine (po špansko Las Islas Malvinas), kot Falklandske otoke imenuje Argentina, zahteval zase. Na to karto je igral tudi Galtieri, toda - kar je pozneje posredno priznal - ni računal na odločnost britanske premierke Margaret Thatcher.

Posredovanje Varnostnega sveta Združenih narodov in ZDA, ki so zahtevali takojšen umik Argentincev, ni pomagalo, zato je Thatcherjeva, ki se je tudi sama spopadala s padcem priljubljenosti, hitro ukrepala in v treh dneh na pot, dolgo več kot 12.000 kilometrov, poslala močne vojaške sile - 36 vojnih ladij s 5.000 možmi.

ZDA so se bale vpletanja Sovjetske zveze
ZDA so se bale, da vlada Thatcherjeve "ni dovolj premislila o diplomatskih možnostih" reševanja falklandske krize, in predvidevale, da bo vojna zelo izenačena in bi lahko pomenila padec Thatcherjeve, razkrivajo ameriške diplomatske depeše, ki jih je objavila neodvisna raziskovalna organizacija v Washingtonu. ZDA so se hkrati bale, da bi se vojna lahko zavlekla in bi vanjo lahko na strani Argentine posegla Sovjetska zveza, največja nasprotnica ZDA med hladno vojno, kar bi lahko imelo dolgotrajne geopolitične posledice. Da bi to preprečili, je administracija tedanjega predsednika ZDA Ronalda Reagana Veliki Britaniji pomagala predvsem z obveščevalnimi podatki o premikanju argentinske vojske, medtem ko je navzven zavzela nevtralen položaj.

Slovo Galtierija, slava Thatcherjeve
Prve uspehe je britanska vojska doživela že konec aprila, po dveh mesecih in pol spopadov. Vojna, ki je sprožila največjo britansko letalsko in pomorsko bitko po drugi svetovni vojni, je bila kratka, a krvava. Spopad je trajal 74 dni in zahteval življenja 649 argentinskih in 255 britanskih vojakov ter treh prebivalcev Falklandov. Spopad se je 14. junija 1982 končal z argentinskim porazom in zapečatil tudi usodo obeh voditeljev.

Medtem ko se je Galtieri po ponovni vzpostavitvi demokracije v državi moral hitro posloviti in so ga pozneje zaradi napak pri načrtovanju falklandske vojne obsodili na dvanajst let zaporne kazni, se je ugled britanske premierke povečal in Thatcherjeva se je utrdila v vlogi "železne lady". Na položaju je ostala do leta 1990 in postala britanska premierka z najdaljšim stažem na položaju v 20. stoletju.

Novi politiki, stare napetosti
Po treh desetletjih nastajajo zaradi Falklandskih otokov še vedno napetosti. Dediščina falklandske vojne še vedno meče senco na odnose med državama, med katerima je z novo generacijo političnih voditeljev nastala nova besedna vojna. Ob 30. obletnici je argentinska predsednica Cristina Kirchner pred časom britansko vladavino nad otoki označila kot "anahronizem".

Britanskim oblastem je Argentina očitala tudi militarizacijo morja okoli otokov. Še posebej burni so bili odzivi, ko je Velika Britanija leta 2010 odobrila začetek raziskav na območju otokov, kjer naj bi bila nahajališča nafte. Veliko nezadovoljstva je sprožilo tudi urjenje britanskih letalskih sil, ki se ga je udeležil princ William, kar so na argentinski strani označili za provokacijo.

Argentina je poostrila nadzor nad ladjami, ki plujejo proti otokom, južnoameriško združenje Mercosur pa je na njeno zahtevo decembra lani sprejelo resolucijo o zaprtju svojih pristanišč za ladje, ki plujejo pod falklandsko zastavo. In zaradi vseh teh ukrepov prebivalci Falklandskih otokov že čutijo posledice.

Argentina želi mednarodno mnenje
Buenos Aires se želi zaradi vprašanja suverenosti nad Falklandskimi otoki obrniti tudi na mednarodna telesa. Velika Britanija zagotavlja, da želijo prebivalci Falklandskih otokov ostati pod britansko upravo, medtem ko Argentino obtožujejo kolonializma z očitkom, da tamkajšnjim prebivalcem ne priznava pravice do samoodločbe. Velika Britanija je pred dnevi tudi odločno zavrnila argentinske obtožbe, da je v Južni Atlantski ocean napotila jedrsko podmornico, in jih označila za neutemeljene.

Prebivalci Falklandskih otokov so se dogodkov pred tremi desetletji že spomnili. Na otočju živi približno 3.500 prebivalcev, ki so vzpostavili občutek enotnosti, delno pa so zadovoljni s posledicami vojne, saj je od takrat Velika Britanija poskrbela za razvoj in prihodnost otočja.

Argentinska stran bo pripravila slovesnost pri spomeniku padlih v Ushuaii. Prestolnico najjužnejše argentinske province Ognjena zemlja bo obiskala tudi Kirchnerjeva. Velika Britanija bo obletnico vojne za Falklandske otoke zaznamovala 14. junija, na dan argentinske vdaje. Po pričakovanjih naj bi se slovesnosti udeležila tudi 86-letna nekdanja premierka Thatcherjeva.