Obenem sta se voditelja dogovorila tudi za srečanje, ki bo prihodnji mesec, na njem pa bodo začeli iskati dokončno rešitev za to nemirno območje. Skupno izjavo, v kateri sta se zavzela za popolno ustavitev ognja na nemirnem ozemlju, so podali z ZDA, Rusijo in Francijo, ki so voditeljema dale jasno vedeti, da ni vojaške rešitve za to območje in da je treba spoštovati premirje iz leta 1994.

Sarkisjan in Alijev sta se zavezala tudi, da bosta kar se da hitro končala preiskovalne mehanizme Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), v kateri sodelujeta tudi Armenija in Azerbajdžan. OVSE bo obravnaval napade in provokacije na tem območju. "Predsednika sta znova izrazila zavezanost ustavitvi ognja in mirni rešitvi spora. Da bi zmanjšala tveganje za nadaljnje nasilje, sta se strinjala, da v najkrajšem mogočem času dokončajo tudi OVSE-jev preiskovalni mehanizem," je zapisano v izjavi.

Skrb zaradi morebitne nestabilnosti regije
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je po srečanju dejal, da je mogoče čutiti željo po kompromisu na obeh straneh. Dodal je, da je Moskva pripravljena storiti, kar koli bo treba, da posreduje pri dogovoru, ki bo zadovoljil obe sprti strani. Mednarodna skupnost se boji, da bi napetosti povzročile nestabilnost v regiji, ki je koridor za plinovode, po katerih nafta in plin prideta do svetovnih trgov.

Na Dunaju v teh dneh sicer iščejo rešitve za nemirna območja. Ameriški in ruski zunanji minister John Kerry in Sergej Lavrov sta razpravljala že o Libiji in Gorskem Karabahu, torek pa bo namenjen Siriji, ko se bo v avstrijskem glavnem mestu sestalo kar 20 predstavnikov držav.

Optimizem na eni, mrtvi na drugi strani
Medtem se pojavljajo na tem območju novi spopadi, v katerih sta bila danes ubita azerbajdžanski in armenski vojak. Azerbajdžansko obrambno ministrstvo je za kršitev premirja okrivilo armensko stran, obrambno ministrstvo Gorskega Karabaha pa Azerbajdžan, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Premirje leta 1994 ni prineslo rešitve
Gorski Karabah je pod nadzorom Armenije, mednarodnopravno pa je ozemlje del Azerbajdžana in leži znotraj te kavkaške države. Spopadi so se začeli konec osemdesetih let, po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 pa je izbruhnila vojna. Gre za območje, na katerem živijo predvsem armenski kristjani, a leži daleč na območju Azerbajdžana, katerega prebivalstvo je večinoma muslimansko. Armenci trdijo, da skušajo zgolj zaščititi tamkajšnje Armence pred napadom Azerbajdžana, ta pa trdi, da je Armenija zasedla azerbajdžansko ozemlje.

V spopadih od leta 1991 do 1994 je bilo ubitih okoli 30.000 ljudi, na tisoče pa jih je zapustilo območje. Od leta 1994 velja dogovor o premirju, ki pa ni rešil spora. Občasno med obema stranema izbruhnejo novi spopadi. V zadnjem obdobju so se napetosti okrepile, v spopadih je umrlo okoli 120 ljudi. Takrat so bili odnosi med državami najbolj zaostreni v zadnjih letih. Rusija in Zahod sta takoj po izbruhu spopadov državi pozvala k prenehanju nasilja. Za ustavitev ognja sta se sprti strani dogovorili na začetku aprila.