Z roko napisan izvesek naj bi razobesili, preden je Giorgos Kaminis, atenski župan, januarja zavzel svoj stolček. A težko je spregledati, da so se od takrat pregrehe le še poslabšale: malce višje po ulici somalijske prostitutke nagovarjajo pešce ob vseh urah; malce nižje, mimo beračev, ki ječijo, da so lačni, fantje čepijo med durmi, z iglami v rokah.
"Kje naj začnem?" se sprašuje Kaminis iz usnjenega naslonjača svoje pisarne. "V Atenah je občutno pomanjkanje spoštovanja do zakona, pa naj gre za prostitucijo, za trgovino z belim blagom, za prekupčevanje z mamili ali za organizirani kriminal. Na čakalnih listah bolnišnic je okoli 7.000 zasvojencev. Okoli Patissiona (osrednje avenije, op. a.) so območja, v katerih vlada tako brezvladje, da vanje po 6. uri zvečer niti stopiti ne moreš."

Kaminis že ve. Za razliko od svojih konservativnih predhodnikov, ki so posle vodili iz bogato okrašene zgradbe v srcu prestolnice, si je v Franciji šolani odvetnik pisarno postavil v umazanih in mračnih prostorih orwellovskega velikana, zgrajenega v 60. letih za občinsko administracijo.
"Obžalovanja vredne" Atene
Razgled iz naslonjača mu ne sega na Akropolo, temveč na skupek z antenami prekritih betonskih streh. 57-letnik ima ptičjo perspektivo na strupeno mešanico, ki grozi, da bo prežela evropsko najstarejšo prestolnico - odsev tako grške gospodarske krize, kot tudi "leta in leta" neustrezne policijske in druge politike, trdi Kaminis.

"Podoba Aten je obžalovanja vredna," pravi, "daleč stran od urejenega mesta, ki je leta 2004 gostilo veličastne olimpijske igre. "Situacija je zelo resna ... občina je zelo blizu bankrota, čeprav je njen gospodarski položaj za odtenek boljši od ostale države," dodaja. "Naši dohodki so padli za okoli 20 odstotkov, to pa zato, ker naša sredstva prihajajo iz dveh virov, davkov, vključenih v račune za elektriko, ki so z zaprtjem podjetij in trgovin padli, ter državnih subvencij."

"Mesto starih"
Županovi nalogi ne pomaga dejstvo, da so Atene v veliki meri tudi zrcalna podoba grške burne moderne zgodovine. Nekoč velikosti vasi, katere prebivalci so v 19. stoletju živeli večinoma ob vznožju Akropole, mesto danes nastanjuje polovico 11-milijonskega grškega prebivalstva - rezultat valov grških beguncev, ki so se med nemiri zatekli v prestolnico v iskanju zaslužka.
A z rekordno brezposelnostjo Atene vse bolj postajajo mesto starejših ljudi, obžaluje Kaminis, ki dela 14-urne delavnike. "Že tretjič v 60 letih smo priča valu mladih, ki odhajajo na lov za službami v tujino. Ljudje med 20. in 30. letom starosti, diplomanti z dobrimi diplomami, ki bi radi ostali, odhajajo. Država izgublja svoje najboljše ume."

Velikanski priliv pogosto obupanih beguncev je le še pospešil atenski padec v brezvladje. In, še bolj zaskrbljujoče za Kaminisa, ki je bil na svoj položaj izvoljen kot neodvisni kandidat s podporo zelenih in levice, je sprožil tudi strahove. Potem, ko je bil zaradi videokamere umorjen 44-letni Grk, ko se je ravno pripravljal, da odpelje svojo nosečo ženo v bolnišnico, so skrajni desničarji vzeli pravico v svoje roke. Samooklicani neonacisti so vlačili priseljence z avtobusov in jih pretepali, ministri pa so začeli govoriti o pojavu Ku Klux Klana.

Propad ali renesansa?
A čeprav župan priznava, da se "ne počuti vedno varnega", vidi krizo kot "odlično priložnost". Že mogoče, da se Atene zdijo bolj kaotične kot kadar koli prej, a tudi utripajo s surovo energijo, ki je rodila renesanso v umetnosti in nov državljanski duh. Prvikrat Grki jemljejo usodo v svoje lastne roke z zbiranjem v aktivistične skupine, ki lastnoročno čistijo mesto.
"Vse je v rdečem," pravi Kaminis, ki večino svojega časa preživi z nadziranjem krčenja proračuna ("uslužbenci nimajo več mobilnih telefonov, podžupani nimajo več avtomobilov") in izkoreninjanjem skorumpiranih predstavnikov oblasti iz mestne hiše. "A sem tudi optimist. Ta kriza je največja priložnost za spremembe. Če nam ne uspe zdaj, nam nikdar ne bo."