Grški taksisti so zaprli ceste. Foto: EPA
Grški taksisti so zaprli ceste. Foto: EPA
Taksisti na ulicah

Minister za javni red Christos Paputsis je mnenja, da so tokrat taksisti presegli svoje pravice.

Taksisti so danes zaprli avtocesto na jugu Grčije in poti do mednarodnega letališča Iraklio na otoku Kreta. Turisti so tako morali do letališča peš.
Ob tem so jezni taksisti zavzeli tudi most Rio-Antirrio, ki povezuje celino s Peloponezom, zaradi česar so vozniki morali uporabiti ladijski promet, in zaprli dostop do glavnega pristanišča na otoku Krf. Na vrhuncu turistične sezone je taksistom uspelo ustvariti veliko zmede in zastojev.

Na Kreti so se taksisti tudi spopadli s policijo. Vrhovno sodišče je sicer odločilo, da bodo oblasti preklicale dovoljenje tistih taksistov, ki bodo ujeti pri zapiranju pristanišč ali letališč.

Neplodno srečanje z ministrom
Včerajšnje srečanje med prometnim ministrom Jiannisom Ragussisom in vodstvom sindikata ni prineslo napredka, taksisti pa so napovedali, da bodo za 48 ur obkrožili tudi stavbo prometnega ministrstva.

Strogo se je na dejanja taksistov odzval Paputsis, ki je vodil krizni sestanek z vodstvom policije. "Vsaka skupina ima pravico postavljati zahteve. A nihče nima pravice zapreti avtocest, pristanišč in letališč," je poudaril in dodal, da "ta protest preprečuje normalno delovanje države in gospodarstva v tako težkem času".

"Ne morem nadzirati teh ljudi," je povedal vodja sindikata Thimios Liberopoulos in dodal, da dobiva "kurjo polt", ko pomisli, kaj lahko besni lastniki taksijev še storijo, da bi se uprli reformi, za katero trdijo, da jih bo spravila ob posel.
Zahteva po liberalizaciji sektorjev
Taksiste so na ulice pognale vladne reforme. Med drugim mora Grčija skladno z zahtevami EU-ja in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v zameno za denarno pomoč liberalizirati več do zdaj zelo zaprtih sektorjev, med katerimi so tudi prevozi s taksiji.

Taksisti trdijo, da bo odprava omejitev za pridobitev dovoljenja privedla do prevelikega števila taksistov, zaradi česar se bodo njihovi prihodki, ki jih je že tako oklestila kriza, še zmanjšali. Poleg tega opozarjajo, da bodo draga dovoljenja za opravljanje storitev, ki so jih kupili in za katere so računali, da jih bodo lahko prenesli na naslednjo generacijo, poslej brez vrednosti.

Grčija si je zadala ambiciozen program prilagajanja za spopadanje z globoko gospodarsko krizo. "Program lahko uspe," v poročilu ugotavlja Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), a bo Grčija reforme morala izvajati "brezhibno". Kot ocenjuje OECD, zastavljeni program odpravlja vzroke in ne simptome krize. Ocene, ki upoštevajo konservativne predpostavke o rasti in obrestnih merah, tako kažejo, da bi lahko javni dolg Grčije najvišjo raven dosegel leta 2013, potem pa v prihodnjih dveh desetletjih upadel pod 60 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP).

Taksisti na ulicah