Schallenberg je ob tem zavrnil možnost zaprtja za cepljene. "Zame je jasno – za cepljene ne bo zaprtja samo zaradi solidarnosti do necepljenih," je poudaril.

Glede na epidemiološko sliko in predviden razvoj so v Avstriji samo še nekaj dni od tega, da bodo uvedli strožje ukrepe za necepljene. "Pred nami sta zima in božič pod pogojem PC (prebolelost ali cepljenost)," je dodal Schallenberg.

Kancler priznava, da je to zelo strog ukrep, ampak bo očitno nujen. Po njegovem mnenju pa še niso izčrpali vseh možnosti, saj namerava razpravljati tudi o obveznem cepljenju za določene poklicne skupine. Znova je pozval državljane k cepljenju in poživitvenemu odmerku.

V Avstriji so v zadnjem dnevu potrdili še 11.975 okužb, kar je znova rekord po sredi. Sedemdnevna incidenca okužb na 100.000 ljudi je narasla na 751. V bolnišnicah se zdravi 2283 covidnih bolnikov, od tega jih je na intenzivni negi 432. Z vsemi potrebnimi odmerki sta cepljeni okoli dve tretjini prebivalstva.

Strokovna skupina zahteva dodatne ukrepe

Strokovna skupina je medtem zahtevala dodatne ukrepe za omejitev širjenja novega koronavirusa. Prepričani so, da je treba dodatno zaostriti ukrepe za necepljene. Tako bi necepljenim onemogočili dostop med drugim do nenujnih trgovin in muzejev. Se pa bojijo, da tudi ti ukrepi, kot morebitno obvezno cepljenje za zdravstvene uslužbence, ne bodo zadostovali.

Po oceni strokovne skupine bi tako na najhuje prizadetih območjih, kot sta Zgornja Avstrija in Solnograško, uvedli še zaprtje, v okviru katerega bi omejili stike.

Glavar Zgornje Avstrije Thomas Stelzer je potrdil, da bo predvidoma od ponedeljka za deželo že veljala peta stopnja ukrepov, kar pomeni zaprtje za necepljene. Za tovrsten ukrep pa je potrebna še odobritev od vlade, ki mora potrditi pravno podlago za regionalna zaprtja, je pojasnil Stelzer.

Požar v romunski covidni bolnišnici

V požaru v covidni bolnišnici v Romuniji sta umrla dva bolnika. To je že tretji požar letos v romunskih bolnišnicah, kjer zdravijo covidne bolnike.

Požar v bolnišnici v mestu Ploiesti je izbruhnil okoli druge ure zjutraj in zajel eno bolnišnično sobo. V požaru sta umrla dva bolnika, ena medicinska sestra pa je bila ranjena. Na oddelku se je zdravilo 15 bolnikov, ki so jih nato preselili v drugo bolnišnico.

To je že tretji požar letos v romunskih covidnih bolnišnicah. Oktobra je v požaru na enoti za intenzivno zdravljenje v bolnišnici v Constanti na vzhodu države umrlo sedem ljudi. Februarja je požar v bolnišnici v glavnem mestu Bukarešta zahteval življenja štirih ljudi.

Najhujši je bil požar lanskega novembra na intenzivni negi v bolnišnici v okrožju Piatra Neamt, ko je umrlo deset ljudi. Še trije covidni bolniki so aprila 2020 umrli zaradi napake v sistemu za oskrbo s kisikom v mobilni enoti intenzivne nege v Bukarešti.

Po nizu požarov so pristojni organi začeli preverjati oskrbo s kisikom in varnostna dovoljenja v bolnišnicah, kjer so bile razmere kritične že pred epidemijo, saj ima Romunija enega najslabše razvitih zdravstvenih sistemov v Evropski uniji.

V zadnjih treh desetletjih je država zgradila le eno novo bolnišnico in za zdravstvo nameni najmanj v EU-ju. Poleg tega Romunijo pesti tudi pomanjkanje zdravnikov in medicinskih sester.

Trenutno se v romunskih bolnišnicah zdravi več kot 17.400 bolnikov s covidom-19, med njimi tudi 310 otrok. V enotah za intenzivno zdravljenje je 1823 bolnikov.

Romunija ima sicer drugo najnižjo stopnjo precepljenosti med državami članicami EU-ja in eno najvišjih stopenj smrtnosti na svetu. Rekordno število okuženih je romunske bolnišnice pripeljalo na rob zmogljivosti.

Bolgarija prosi EU za pomoč

Zaradi pandemijskih izrednih razmer je bolgarska vlada Evropsko unijo in njene članice zaprosila za pomoč. Kot so v sredo pojasnili v Bruslju, je uradna Sofija aktivirala mehanizem EU-ja za pomoč ob izrednih nesrečah.

V Bolgariji potrebujejo predvsem medicinsko opremo, kot so kisikove maske, ventilatorji in postelje za intenzivno nego.

Bolgarija, kjer je precepljenost proti covidu-19 z manj kot 30 odstotki med odraslimi najnižja v EU-ju, se spopada s silovitim četrtim valom pandemije. Sedemdnevna incidenca na 100.000 prebivalcev je pri 415. Dnevno odkrijejo tudi po več kot 5000 novih okužb, kar je sicer že nekoliko manj kot ob vrhuncu vala konec oktobra, medtem ko dnevno število smrti zaradi covida-19 ostaja na rekordnih ravneh. V začetku tedna so jih v 24 urah potrdili 334, kar je največ od začetka pandemije. V sredo so poročali o 199 mrtvih in 3853 na novo okuženih.

Mehanizem EU-ja za civilno zaščito naj bi okrepil sodelovanje v Uniji ob dogodkih, kot so hujše naravne in druge nesreče, ter izboljšal tako preventivo kot odziv nanje. Ko se ena od držav članic Unije sooči z nesrečo, za rešitev katere nima dovolj lastnih zmožnosti, lahko preko mehanizma zaprosi za pomoč drugih članic. Pomoč nato usklajuje Evropska komisija, v mehanizmu pa sicer poleg članic Unije sodelujejo še Islandija, Norveška, Severna Makedonija in Turčija.

Preko omenjenega mehanizma je za pomoč že pred časom zaprosila tudi Romunija, ki jo je vrhunec četrtega udaril v sredini oktobra, ko so dnevno odkrili celo več kot 18.000 novih okužb. Zdaj se to število giblje okoli 7000, a dnevno število smrti zaradi covida-19 še vedno presega 400.

Rekord v Nemčiji

Nemčija je v zadnjih 24 urah potrdila več kot 50.000 novih okužb z novim koronavirusom, kar ni le nov rekord od začetka pandemije covida-19, ampak je tudi za več kot 10.000 primerov višji od dosedanjega.

Po podatkih inštituta Roberta Kocha (RKI) so v Nemčiji v preteklem dnevu potrdili 50.196 novih okužb in 235 smrti zaradi covida-19. Sedemdnevna incidenca na 100.000 prebivalcev je narasla na 249,1. Predtem je RKI v sredo poročal o 39.676 novih primerih, kar je bil dotedanji rekord, a je bil že danes z velikim naskokom presežen.

Hitro naraščanje novih okužb je v Nemčiji prižgalo alarme tako med politiki kot predstavniki zdravstva. Nemški virolog Christian Drosten je po poročanju Deutsche Welle celo napovedal, da bi lahko bili priča več kot 100.000 novim smrtim zaradi covida-19, in pozval k nujnim ukrepom.

Medtem ko nemška kanclerka Angela Merkel ministrske predsednike zveznih dežel poziva na sestanek, na katerem bi uskladili "hiter in enoten odziv" na krizo, nekatere zvezne dežele protikoronske ukrepe že zaostrujejo. Predvsem se krepi pritisk na necepljene. Precepljenost v Nemčiji je relativno nizka, polno cepljenih je trenutno dobrih 67 odstotkov Nemcev.

Berlin z najstrožjimi ukrepi

V Berlinu bo tako od ponedeljka ob vstopu na javna mesta, kot so bari in restavracije, telovadnice, gledališča in frizerski saloni, treba predložiti dokazilo o cepljenju ali prebolelosti covida-19. Gre za uvajanje sistema, ki ga v Nemčiji označujejo s kratico 2G, pri nas pa PC. Veljal bo tudi za dogodke na prostem z več kot 2000 udeleženci. Negativen izvid testa bo po novem zadostoval le za osebe, ki se iz zdravstvenih razlogov ne smejo cepiti, in za mladoletne.

Gre za do zdaj najstrožje ukrepe za zajezitev pandemije v Berlinu in ene najstrožjih v vsej Nemčiji. Berlinski senat jih je potrdil zaradi skrb vzbujajočih podatkov, saj število na novo okuženih v zadnjih dneh redno podira rekorde, nevarno pa se že krepi tudi pritisk na bolnišnice.