Pri vsakem prosilcu individualno preverijo njegov položaj, so pojasnili na avstrijskem notranjem ministrstvu. Urad za tujce in azil odloča na prvi stopnji, upravno sodišče pa potem na drugi. V vsakem primeru ugotavljajo, ali je z vrnitvijo prosilca za azil morda ogroženo njegovo življenje oziroma ali bi lahko bilo, so pojasnili.

Iz Avstrije so v prvih štirih mesecih letos vrnili 309 afganistanskih državljanov. Od tega so jih morali prisilno v Afganistan vrniti 37, 102 sta se vrnila prostovoljno, 168 pa so jih v skladu z dublinsko uredbo predali tistim državam Evropske unije, v katere so ti ljudje prispeli najprej. 17 Afganistancev so vrnili tudi sredi tega tedna.

Čeprav gre za relativno nizke številke, so glede na leto prej precej visoke. Leta 2016 so v Afganistan proti njuni volji vrnili le dva Afganistanca, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Nemčija začasno prekinja vračanje
Medtem pa je nemška kanclerka Angela Merkel v četrtek po hudem napadu v Kabulu, v katerem je umrlo najmanj 90 ljudi, več kot 460 pa je bilo ranjenih, napovedala, da bodo vračanja zavrnjenih prosilcev iz Afganistana začasno ustavili, dokler ne bodo preučili varnostnih razmer v tej azijski državi. V napadu je bilo močno poškodovano tudi poslopje nemškega veleposlaništva in ubit je bil afganistanski varnostnik veleposlaništva. Novo oceno naj bi v Berlinu pripravili do julija.

Prekinitev vračanja pa ne bo veljala za tiste, ki bodo zagrešili kazniva dejanja ali bi lahko ogrožali javno varnost, od takih, za katere varnostne službe ocenjujejo, da bi lahko pripravljali teroristični napad, do takih, ki se načrtno izogibajo ugotavljanju njihove identitete, je dejala Angela Merkel. Na Dunaju so slednji ukrep označili za nenavaden, saj bi morala mednarodna zaščita načeloma veljati tudi za te prosilce, če jim v domači državi grozijo smrt, nečloveško ravnanje, mučenje in podobno, še navaja APA.

Ostreje do zavrnjenih prosilcev za azil
Zgornji dom nemškega parlamenta je medtem potrdil zakon, ki bo dodatno zaostril pravila ravnanja z zavrnjenimi prosilci za azil, ki jih čaka vrnitev v njihovo domovino. Uvedli bodo tudi prehodni pripor za izgon, posebne sledilne zapestnice, preiskovali pa bodo lahko tudi njihovo lastnino, zlasti telefone.

Med drugim se je podaljšalo obdobje možnega pripora za izgon. Posebni pripor za izgon bodo lahko nadzorovali tudi s posebnimi elektronskimi "lisicami" za sledenje na nogah tistih, ki jih bo čakala deportacija. Še posebej bo to pomembno pri tistih, za katere bodo ocenili, da bi lahko zagrešili napad ali kako hujše kaznivo dejanje.

Zvezni urad za migracije in begunce (BAMF) bo dobil tudi pooblastila, da preišče mobilne telefone prosilcev za azil brez osebnih dokumentov, da bi tako lahko ugotovili njihovo identiteto.

Človekoljubne organizacije opozarjajo, da gre pri spremembah azilne zakonodaje za napad na temeljne pravice tistih, ki iščejo mednarodno zaščito. Organizacija Pro Asyl meni, da zakon uvaja nesorazmerne ukrepe in da je v nasprotju s konceptom pravne države. Podobno menijo tudi v opoziciji in nekaterih civilno-družbenih gibanjih, še poroča nemška tiskovna agencija DPA.