Rabuka je bil med udeleženci srečanja več voditeljev tihomorskih otokov, ki so na zasedanju na Vanuatuju, kjer so v razpravah največ časa namenili posledicam podnebnih sprememb in varnosti na območju, kjer ZDA in Kitajska vse bolj razkazujejo svoje vojaške moči.

"Tihi ocean poskušajo polarizirati v svoje tabore, zato se moramo zavedati, da kar koli počnemo, imamo v mislih kolektivne potrebe Tihega oceana, ki mora biti območje miru in območje neuvrščenih ozemelj," je dejal Rabuka.

"Upajmo, da se to ne bo razvilo v vojaški spopad ali vojaško zavist, ki bo povzročila kopičenje vojaških sil ali orožja na tem območju," je še dodal.

Tekma za naklonjenost otokov

Poleg Fidžija in države gostiteljice Vanuatuja so bili na srečanju še voditelji Papue Nove Gvineje, Salomonovih otokov in Nove Kaledonije. Ti otoki, ki ležijo na strateških položajih in so bili ključni med drugo svetovno vojno, so se v zadnjih letih znova znašli v ospredju geopolitičnih interesov svetovnih velesil.

Salomonovi otoki imajo sklenjen varnostni sporazum s Kitajsko, medtem ko je Papua Nova Gvineja podpisala dogovor z ZDA o sodelovanju na obrambnem področju. Fidži je sicer prejšnji teden gostil konferenco o varnosti v indo-pacifiški regiji, ki se je je poleg ZDA udeležila tudi Kitajska.

Tekma velesil za vpliv v Tihem oceanu vpliva tudi na domačo politiko. Tako je vanuatujski premier Ishamel Kalsakau doživel številne kritike, potem ko je podpisal varnostni dogovor z ameriško zaveznico Avstralijo, saj je nekatere poslance navdal s skrbjo, da bi s tem vznemirili Kitajsko, ki je sicer največja zunanja upnica tega otočja.