Po znanstvenih napovedih, objavljenih v reviji Nature, naj bi se gladina Kaspijskega morja do konca tega stoletja znižala za 9 do 18 metrov, njegova površina pa zmanjšala za 23 do celo 34 odstotkov.

To pomeni, da bi se na površje dvignili obalno dno ali šelf na severu Kaspijskega jezera, šelf na jugovzhodu pri Turkmenistanu in obalna območja v srednjem in južnem Kaspijskem morju. Laguna Garabogazköl na vzhodni strani Kaspijskega morja v Turkmenistanu naj bi se do konca stoletja popolnoma izsušila. Azerbajdžanska prestolnica Baku v tem primeru ne bi bila več pristaniško mesto, severno Kaspijsko morje pa bi v celoti izginilo.

Spremembe dotoka vod v Kaspijsko morje bodo ogrozile zaščitene obalne ekosisteme, kot so mokrišča v delti Volge in na iranski obali morja. Zaradi višjih temperatur in sprememb nanosov sedimentov bodo po napovedih znanstvenikov lahko nastala območja z manjšo vsebnostjo kisika, kar bo ogrozilo svojevrsten ekosistem, ki se je razvijal milijone let. Krčenje morja bo ogrozilo predvsem ribiško in kmetijsko industrijo.

Zaskrbljeni so tudi ladjarji, saj morajo pristanišča zaradi nižanja gladine vode vse bolj poglabljati dna. Večina pristanišč v Kaspijskem morju tako lahko sprejme le plovila z ugrezom približno 3,5 metra, kar je skoraj pol manj od norme, ki znaša šest metrov, navaja spletni portal Ports of Europe. Ladje tako lahko v kaspijska pristanišča priplujejo naložena le s 70–75 odstotki tovora.

Od leta 2005 se gladina znižuje za več kot 20 centimetrov na leto

Kaspijsko jezero, ki ga zaradi velikosti in pomembnosti že od antične zgodovine imenujejo morje, je največje celinsko vodno telo na svetu, njegovo obalo, ki meri 6.819 kilometrov, si delijo Azerbajdžan, Iran, Kazahstan, Rusija in Turkmenistan. Največje jezero na svetu ima ključno vlogo v gospodarstvu teh držav, saj na njem slonijo panoge, kot so ribištvo, kmetijstvo in turizem, vodna površina pa predstavlja tudi ključno prometno povezavo.

Kazahstanski inštitut za hidrobiologijo in ekologijo ocenjuje, da se je gladina Kaspijskega morja od konca 20. stoletja spustila na raven 29 metrov pod gladino Baltskega morja (ki je zaradi sorazmerne stabilnosti ravni gladine referenčna točka za merjenje gladine vodnih teles okoli porečja Volge). Prvi znaki krčenja Kaspijskega morja so se pokazali po letu 2000, v zadnjih letih pa se je zniževanje gladine pospešilo, navaja inštitut, ki ocenjuje, da se gladina znižuje za 23 centimetrov na leto.

Jezero izhlapeva

Državna hidrometeorološka služba azerbajdžanskega ministrstva za ekologijo je sporočila, da sta glavna krivca za nižanje gladine povečano izhlapevanje, povezano s podnebnimi spremembami, in preusmerjanje vode iz reke Volge za namakanje. Poudarjajo, da imajo spremembe gladine Kaspijskega morja poleg velikega vpliva na okolje tudi vpliv na azerbajdžansko gospodarstvo.

Direktor kazahstanske okoljske neprofitne organizacije Eco Mangystau Kiril Osin je za ameriški portal VOA dejal, da so prvi vzrok nižanja gladine morja podnebne spremembe.

"Dnevi so vse bolj vroči, količina padavin pa se zmanjšuje, tako da ne nadomestijo izhlapele vode," je dejal Osin in dodal, da je drugi poglavitni dejavnik poslabšano stanje pritokov jezera. "V Kaspijsko morje se izliva več kot 140 rek, vendar raven glavnih arterij jezera – rek Volge in Urala – upada kot še nikoli doslej. Ural je praktično presahnil, znižuje se tudi gladina Volge," je opozoril Osin.

Nižanje vodostaja močno vpliva na obalo Kaspijskega morja, zlasti na kazahstanskih obalah, saj je tam naklon obale in jezerskega dna blag, zato že majhne spremembe gladine prispevajo k znatnemu krčenju obalnega območja.

Zajezitev Volge

Poleg podnebnih sprememb je drugi dejavnik za znižanje gladine morja zajezitev rek, predvsem Volge, ki v Kaspijsko morje prinaša okoli 80 odstotkov vse vode. Reka Ural sicer dovaja le dva odstotka vode, vendar ima pomembno vlogo pri razmnoževanju rib v Kaspijskem morju. Zaradi nižanja vodne gladine se je pretok reke zmanjšal za 50–60 odstotkov, kar ima hude posledice za drstišča in ribogojnice.

Rusija je v preteklih letih zaradi težav, ki jih za vodostaj največje evropske reke predstavljajo podnebne spremembe in zmanjševanje padavin, zgradila več jezov in s tem preusmerila in omejila pretok vode. Poleg tega sta vojna v Ukrajini in zahodne sankcije proti Rusiji močno zmanjšali uvoz kmetijskih proizvodov iz Evrope in ZDA, kar je povečalo izkoriščanje vodnih virov Volge za razvoj kmetijstva, zlasti pridelave pšenice.

Vlade držav ob obali Kaspijskega morja zato, razumljivo, vse bolj skrbi. Kazahstansko ministrstvo za vodne vire in namakanje je v začetku leta ustanovilo poseben institut za raziskave Kaspijskega morja. Kazahstanski predsednik Kasimzomart Tokajev je lani septembra nagovoril generalno skupščino Združenih narodov in jo pozval, da mora reševanje Kaspijskega morja postati prednostno vprašanje, ki zahteva dolgoročno mednarodno sodelovanje.

Vendar za okoljske aktiviste to ni dovolj. "Do zdaj še nisem opazil, da bi kazahstanska vlada sprejela kakšen pomemben ukrep," je dejal Kiril Osin. "Vodna diplomacija z rusko stranjo reke Volge bi se morala začeti že včeraj," je za VOA dejal Osin.

Pozivom k ukrepanju se je pridružil tudi Teheran, ki se v zadnjih dveh letih vse bolj zbližuje z Moskvo, a je za nižanje vodostaja odkrito obtožil sosednje države, predvsem Rusijo. Iranska vesoljska agencija je namreč sporočila, da se je gladina Kaspijskega morja znižala na najnižjo raven v zadnjih 100 letih, za kar je kriv predvsem vse manjši pretok vode iz ruske reke Volge, poroča spletni portal Iran News.

Omejevanje dotoka vode bi bilo sicer v nasprotju s konvencijo o varstvu morskega okolja Kaspijskega morja iz leta 2003, ki obalnim državam nalaga skrb za zmanjšanje onesnaževanja največjega jezera na svetu.

Novo risanje morskih mej

Nižanje gladine Kaspijskega morja bo lahko imelo tudi daljnosežne geopolitične posledice v regiji. Vplivalo bo na ladijski promet znotraj in zunaj Kaspijskega morja, ki je čez kanalski sistem ob reki Volgi povezano s svetovnimi oceani. Pričakovati je, da se bodo povečale politične napetosti v zvezi s prerazporeditvijo ribolovnih območij, načrti za črpanje in razsoljevanje vode za potrebe kmetijskega in industrijskega sektorja ter črpanjem zemeljskega plina in nafte.

Med državami ob obali Kaspijskega morja tako že nekaj let potekajo pogajanja o določitvi pomorske meje, poroča Iran News. V skladu s konvencijo o pravnem statusu Kaspijskega morja, ki so jo obalne države podpisale leta 2018, meje na morju temeljijo na meritvah gladine Kaspijskega morja po sistemu BHS-77, ko je bila ta 28 metrov pod ravnjo Baltskega morja. Po podatkih iranskega nacionalnega kartografskega središča je raven gladine Kaspijskega morja vsako leto nižja, Rusija, ki je tudi pripravila konvencijo, pa bi ob ponovnem zarisovanju pomorskih mej v tem trenutku pridobila največ.