Sporazum, ki so ga sprejeli Rusija, Kazahstan, Turkmenistan, Azerbajdžan in Iran, predstavlja popuščanje napetosti v regiji, olajšal pa bi lahko tudi energetske projekte v morju, bogatem z naravnimi viri.

Spor glede statusa morja je trajal vse od razpada Sovjetske zveze, ko so nastale štiri nove države. Države se niso mogle uskladiti, ali gre za morje ali jezero, kar pomeni tudi različna pravila mednarodnega prava.

V danes podpisani konvenciji ga navajajo kot morje, vendar pa je določeno, da ima "poseben pravni status", kar pomeni, da ni ne morje ne jezero, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Morebitne ogromne zaloge nafte in plina
Za večino morja še vedno velja deljena uporaba, so si pa razdelili morsko dno in podtalne vire, so navedli v Kremlju. V morju naj bi sicer bilo za 50 milijard sodov nafte in skoraj 300.000 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ob podpisu dejal, da gre za konvencijo "prelomnega pomena". Zavzel se je tudi za več vojaškega sodelovanja med državami.

Gostitelj, kazahstanski predsednik Nursultan Nazarbajev, je pred podpisom povedal, da voditelji sodelujejo pri "zgodovinskem dogodku".

Iranski predsednik Hasan Rohani, čigar država je dobila najmanjši del morja, je konvencijo prav tako označil za "velik dokument". Poudaril je določilo, da države, ki ne mejijo na morje, na njem ne morejo namestiti svojih vojaških sil. "Kaspijsko morje pripada kaspijskim državam," je poudaril. Rohani je sicer poudaril, da konvencija še ne pomeni končne rešitve, ampak bo podlaga za dodatne ločene dogovore o razmejitvi.