"Elemente tajvanske neodvisnosti svarimo, da se bodo tisti, ki se igrajo z ognjem, opekli. Tajvanska neodvisnost pomeni vojno," je proti koncu januarja prišlo jasno sporočilo s kitajskega obrambnega ministrstva.

Peking v zadnjih mesecih redno pošilja vojaška letala nad mednarodne vode v bližini Tajvana. 24. in 25. januarja so razkazovanje vojaških zmogljivosti znatno okrepili. Oba dneva je v (samooklicani) tajvanski zračni prostor vstopila flota 15 vojaških letal, med katerimi so bili tudi bombniki, sposobni nositi jedrsko orožje. Tajvanske zračne sile so v odgovor poslale opozorilo in aktivirale protiraketne sisteme za nadzor letal.

Okrepljene kitajske grožnje časovno sovpadajo z inavguracijo novega ameriškega predsednika Joeja Bidna. ZDA Tajvana sicer ne priznavajo kot neodvisno državo, vendar so zaradi oboroževanja tajvanskih sil ena njegovih najpomembnejših zaveznic. Bidnova administracija se je čez nekaj dni odzvala na kitajske vojaške izlete in skozi Tajvanski zaliv zapeljala svojo letalonosilko.

Kitajske vojaške prelete in agresivnejšo retoriko gre sočasno razumeti kot svarilo novi ameriški administraciji kot tudi neposredno grožnjo Tajvanu, čeprav tajvanske oblasti niso nakazale teženj po razglasitvi neodvisnosti. Predsednica Tajvana Caj Ingven vztrajno ponavlja, da ni potrebe po formalni razglasitvi, saj je "Tajvan že neodvisna država z imenom Republika Kitajska (ROC)".

"Kitajske oblasti so s temi provokativnimi vdori v tajvanski zračni prostor novi ameriški administraciji nedvomno podale zelo jasno sporočilo. Kitajska pa ob tem postaja vse agresivnejša: na voljo ima vse več sredstev, s katerimi se lahko upira zunanjim silam in uresničuje svoje politične cilje, zaradi česar je postala precej samozavestnejša pri spopadanju z vprašanji, povezanimi s suverenostjo in ozemljem," za MMC ocenjuje Saša Istenič Kotar, ustanoviteljica Centra za tajvanske študije.

ZDA diplomatskih stikov s Tajvanom uradno nimajo že od leta 1979, ko so sklenili diplomacijo s Kitajsko, za opredelitev odnosov s Tajvanom pa so sprejeli posebno zakonodajo, ki opredeljuje tudi "zagotavljanje sredstev samoobrambe". Administracija nekdanjega predsednika Donalda Trumpa ni niti malo skrivala nenaklonjenosti Kitajski, kar so izrazili tudi z okrepljeno podporo Tajvanu.

Trump okrepil ameriško zavezništvo s Tajvanom

Lani so Tajvanu po poročanju Reutersa prodali za dobrih pet milijard dolarjev orožja, med drugim brezpilotne letalnike, lovce F-16 in tanke. Trump je tik pred novim letom podpisal nov zakon (Taiwan Assurance Act), ki po pisanju tajvanskih medijev ZDA omogoča več fleksibilnosti pri prodaji orožja in sočasno obljublja podporo pri vključevanju v mednarodne organizacije. Nekdanji državni sekretar Mike Pompeo pa je tik pred odhodom celo umaknil večletno prepoved stikov med ameriškimi in tajvanskimi uradniki, kar je razbesnelo Peking.

Nova ameriška administracija je sicer še nekoliko sramežljiva glede Kitajske. Biden je v svojem govoru o zunanjepolitični usmeritvi ZDA obljubljal diplomacijo, Kitajsko pa je označil za "največjega tekmeca" ZDA. Novi sekretar Antony Blinken je sicer že izrazil naklonjenost Tajvanu in dal vedeti, da ga bodo ZDA še naprej oboroževale.

Biden politike do Tajvana "ne bo bistveno spreminjal"

Kaj si lahko Tajvanci torej obetajo od predsednika Bidna? "Do danes je že postalo jasno, da se ameriška politika do Tajvana ne bo bistveno spremenila. Tako republikanci kot demokrati si delijo mnenje, da je ohranjanje stabilnosti v Tajvanski ožini ena izmed ameriških prioritetnih nalog. Predsednik Biden je ostro obsodil kitajsko ustrahovanje Tajvana in ni z ničimer nakazal, da bo pod Trumpom odobreno prodajo orožja Tajvanu ustavil ali kakor koli spremenil. Bo pa Biden zagotovo skrbno ubiral ravnotežje med podajanjem podpore Tajvanu in neizzivanju Kitajske," meni Saša Istenič Kotar, poznavalka razmer na območju.

"Dejstvo je, da cilj komunistične partije ni ohranjanje trenutnega stanja, v katerem Tajvan načeloma že deluje kot neodvisna in uspešna demokratična država. Njen cilj je prisilna združitev Tajvana pod kitajsko okrilje, tudi če bi za to tvegala vojno. V želji, da bi uresničila svoje načrte po lažji in cenejši poti, uporablja raznolike strategije, med njimi tudi vojaški pritisk, s katerim krepi psihološki strah pred kitajskimi vojaškimi zmogljivostmi," še pojasnjuje ustanoviteljica Centra za tajvanske študije.

Kitajska napoveduje "združevanje" po vzoru Hongkonga

Ljudska republika Kitajska označuje Tajvan za del svojega ozemlja, predsednik Ši Džinping pa je večkrat poudaril, da "mora biti in bo" združen s Kitajsko. Pri tem je omenjal združevanje po načelu ena država – dva sistema po vzoru Hongkonga.

Vendar so v Hongkongu lani uvedli nov zakon o nacionalni varnosti, na podlagi katerega so bili aretirani ali izgnani vidni prodemokratični obrazi opozicije, ta je razpadla, zdaj pa programe "nacionalne varnosti" uvajajo tudi v šole. "Politični model, ki naj bi Tajvancem služil za vzor, je izgubil vso privlačnost," ob tem poudarja sogovornica.

Uradno ime Republika Kitajska (ROC) Tajvanu pripada vse od konca kitajske državljanske vojne leta 1949, ko so komunisti pod vodstvom Maa Cetunga poražene Čankajškove nacionaliste pregnali iz celinske Kitajske na otok, kamor so nacionalisti tudi prenesli sedež republike. Tako v Tajpeju kot v Pekingu odtlej trdijo, da so uradni voditelji Kitajske, spor pa se še do danes ni končal s premirjem ali mirovno pogodbo.

Tajvanske želje: avtonomija in demokracija

Tajvan sicer uživa precejšnjo mero avtonomije in se uvršča med najbolj demokratične in gospodarsko razvite dežele Azije. "Demokracija je neločljiv del življenja tajvanskih prebivalcev ne glede na to, katero politično stranko podpirajo. Javnomnenjske raziskave nazorno kažejo, da Tajvanci močno podpirajo življenje v demokratični družbi in so se za zaščito demokracije pripravljeni boriti. Zavedajo se, da bi podreditev kitajskemu modelu spodkopala njihovo avtonomijo, zaradi česar si želijo svojo domovino le izdatno zaščititi in mednarodno čim bolj okrepiti," pojasnjuje Saša Istenič Kotar.

Boj za mednarodno prepoznavnost: Tajvan prepoznal Somaliland

Tajvan je pod uradnim imenom Republika Kitajska priznalo le 14 članic Združenih narodov in nekaj mednarodno nepriznanih ozemelj. Julija lani je bil sicer dosežen pomemben mejnik, saj je Somaliland prvič priznal Tajvan pod tem najpogosteje uporabljanim imenom, in ne pod imenom Republika Kitajska ali Tajpej. Vendar je tudi Somaliland mednarodno nepriznano območje Somalije.

Kitajska na poskuse tajvanske diplomacije gleda izrazito nenaklonjeno, pravzaprav sovražno. "Tisti, ki bodo nasprotovali trendu in izpodbijali načelo ene Kitajske, bodo pogoreli in pogoltnili grenki sadež," je avgusta lani sporočil tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Žao Lidžijan. Peking je Somalilandu ponudil pomoč pri gradnji cest in letališča, a so morali grenki sadež nepričakovano pojesti sami.

Sogovornica izpostavlja še geostrateški položaj Somalilanda, ki leži na najdragocenejšem območju Afriškega roga, Adenskem zalivu, kjer sta edini afriški vojaški oporišči Kitajske in ZDA. Skozenj se pretaka dobrih deset odstotkov svetovne pomorske trgovine in približno 30 odstotkov evropske nafte.

Čehi pokazali, "da se ni nemogoče upreti Kitajski"

Evropske države, s kratko izjemo Severne Makedonije med letoma 1999 in 2001, Tajvana uradno ne priznavajo, vendar številne države vzdržujejo neformalne odnose in imajo na otoku svoja predstavništva. Septembra lani je mednarodno skupnost presenetil obisk češke delegacije v precej nenavadnih okoliščinah.

Predsednik češkega senata oz. zgornjega doma parlamenta Miloš Vystrčil je v Tajvan odpeljal 90-člansko delegacijo podjetnikov in novinarjev in v tajvanskem parlamentu izustil legendarne besede: "Jaz sem Tajvanec." Obisk Tajpeja je kot prvi napovedal že njegov predhodnik Jaroslav Kubera, za čigar smrt so njegovi bližnji okrivili kitajsko veleposlaništvo, ki ga je skušalo, domnevno tudi z grožnjami, odvrniti od obiska.

Vystrčil je obiskal Tajpej kljub nestrinjanju premierja Andreja Babiša in predsednika Miloša Zemana. Kitajska se je odzvala s preklicem nakupa čeških klavirjev Petrof, zunanji minister Vang Ji pa je Vystrčilu sporočil, da je "prekoračil rdečo črto in bo plačal visoko ceno za svoje kratkogledo vedenje", navaja Nikkei Asia.

"Češka je ena izmed redkih evropskih vlad, ki je bila pripravljena tvegati zamere Pekinga," obisk ocenjuje sogovornica. "Ostre kitajske grožnje, ki nikakor ne sodijo v diplomatski dialog dveh držav, so le povečale javno ogorčenje in poslabšale že tako omajan ugled Kitajske v Evropi. Čehi so zelo nazorno pokazali, da se ni nemogoče upreti Kitajski in njeni dikciji zunanje politike."

Stališče Evropske unije do celinske Kitajske očitno postaja nekoliko trše, še pišejo pri Nikkei Asii. Nemški zunanji minister Heiko Maas je lani na skupni novinarski konferenci v Berlinu tako Vangu sporočil, da grožnje niso primeren način komunikacije. Več kot deset evropskih držav je septembra nato tudi zagnalo skupno kampanjo za promocijo investicij v Tajvanu.

Nemčija zaprosila Tajvan, naj okrepi proizvodnjo polprevodnikov

Konec letošnjega januarja se je na Tajvan neposredno obrnila Nemčija. Gospodarski minister Peter Altmaier je v pismu tajvanskega kolega Vanga Mej Huaja zaprosil, naj tajvanski proizvajalci okrepijo proizvodnjo polprevodnikov, saj so zaradi pomanjkanja morali upočasniti proizvodnjo avtomobilov. Pomanjkanje polprevodnikov je na svetovni ravni poleg Volkswagna prizadelo tudi blagovne znamke Ford, Subaru, Nissan, Toyota in Fiat-Chrysler.

Mikročipi so v času pandemskega življenja "na daljavo" postali iskana dobrina med proizvajalci tehnološke opreme, njihovo dostopnost pa sta še dodatno zmanjšali okrnjena proizvodnja med pandemijo in ameriško-kitajska trgovinska vojna.

Polprevodniki so hrbtenica tajvanskega gospodarstva. Ekonomski strokovnjaki po poročanju ameriške televizije CNBC predvidevajo, da Tajvan in Južna Koreja proizvedeta 83 odstotkov vseh čipov za procesorje in 70 odstotkov spominskih čipov, s čimer imata na trgu skoraj monopolni status.

Tajvanska gospodarska rast prvič po 30 letih presegla kitajsko

Tajvan, že tako največje gospodarstvo zunaj Združenih narodov, je v letu 2020 dosegel nepričakovan uspeh, saj je bilo tajvansko gospodarstvo po nekaterih ocenah najhitreje rastoče v Aziji. Tajvansko gospodarsko ministrstvo letno gospodarsko rast ocenjuje na 2,98-odstotno, s čimer je Tajvan prvič po 30 letih prehitel Kitajsko, ki ima 2,3-odstotno rast. Za las pa so prehiteli tudi prvega favorita Vietnam, kjer je bila gospodarska rast 2,9-odstotna rast, še poroča CNBC.

"Pandemija in ameriško-kitajski trgovinski spor sta večino držav potisnila v eno najhujših recesij v zadnjem času, kar je povzročilo veliko stopnjo brezposelnosti in povečalo javni dolg. Tajvan takšnih gospodarskih posledic ni občutil, življenje na otoku poteka povsem normalno," pojasnjuje Saša Istenič Kotar.

Pandemija covida-19: 24 milijonov ljudi in devet smrtnih žrtev

Tajvan se je z epidemijo covida-19 spopadel izjemno učinkovito in je ena redkih dežel na svetu, kjer lahko število smrti bolnikov s covidom preštejemo na prste dveh rok. Od začetka so potrdili skupno 937 okužb in devet smrtnih žrtev. Kako je uspelo deželi z velikostjo ene in pol Slovenije, kjer živi 24 milijonov ljudi, tako učinkovito zajeziti širjenje okužbe?

"Učinkovita preventiva in diagnostika, odličen digitalni sistem zdravstva, hitra in transparentna informacijska tehnologija z inovativnimi sistemi nadzora in obveščanja, pretekle trpke izkušnje s sarsom in prikrivanjem podatkov kitajskih oblasti kot tudi politična kultura spoštovanja vladnih ukrepov," sogovornica našteje vzroke, ki jih sama vidi kot ključne pri zajezovanju okužbe.

"Digitalna ograja" za ljudi v karanteni

Tajvanske oblasti so za obvladovanje epidemije uporabile tudi represivne metode. Ljudje v karanteni so si morali na svoje telefone namestiti sistem "digitalne ograje", ki policijo obvesti za vsak premik od doma ali izklop telefona za več kot 15 minut. Da ne bi kdo telefona namerno pustil doma, uradniki posameznika pokličejo tudi večkrat dnevno. Sistem so začeli razvijati že januarja 2020, teden dni po tem, ko so zaznali prvi vnos okužbe v državo.

Sogovornica še poudarja, da Tajvan ob uspešnem obvladovanju neupravičeno ni prejel vabila k udeležbi na Generalni skupščini Svetovne zdravstvene organizacije (WHO): "Kljub nehumanemu izobčenju Tajvan ostaja odgovoren akter svetovne skupnosti in nesebično nudi svojo dragoceno pomoč, kar smo izkusili tudi Slovenci." Tajvan je lani najbolj prizadetim državam v pandemiji daroval več milijonov kirurških mask. 150.000 jih je aprila lani prejela tudi Slovenija.