Talibani so se na oblast v Afganistanu vrnili skoraj natanko dvajset let po ameriški invaziji v tej državi, ki je privedla h koncu njihove vladavine.

Povod za napad mednarodnih sil z ZDA na čelu so bili teroristični napadi na ZDA 11. septembra 2001, ki jih je sicer izvedla teroristična mreža Al Kaida. Ker je Al Kaida delovala z ozemlja Afganistana, so se ZDA manj kot en mesec po napadih, ob veliki mednarodni podpori, na to sklicevale, ko so sprožile "vojno proti terorizmu".

Talibanske oblasti so po invaziji ZDA in zaveznikov, ki jo je sicer šele po napadu odobril tudi Varnostni svet ZN-a, hitro razpadle. Mednarodna skupnost je v državi vzpostavila vlado s predsednikom Hamidom Karzajem na čelu. A miru v državi ni bilo. Talibani so vseskozi izvajali napade na tuje vojake, žrtve pa so bili tudi številni civilisti.

Umik iz Afganistana je sicer leta 2013 začel načrtovati tedanji predsednik ZDA Barack Obama, določil pa ga je njegov naslednik Donald Trump, ki je februarja 2020 s talibani sklenil dogovor o umiku v prihodnjem letu. Talibani pa so v zameno obljubili, da Afganistan ne bo več zatočišče za teroristične skupine in da bodo začeli pogajanja z afganistansko vlado.

Vendar premirja v državi ni bilo. Talibani so začeli osvajati okrožja, kljub temu pa se Trumpov naslednik Joe Biden ni odločil odložiti umika. Napovedal je dokončanje tega procesa do 20. obletnice terorističnih napadov v ZDA, z ameriškimi silami pa so se začeli umikati preostali zavezniki, tudi slovenski vojaki.

Talibani razglasili državni praznik

Po vsega desetih dneh ofenzive so talibani 15. avgusta 2021 vstopili v glavno mesto Kabul in ga zavzeli brez boja. Z zavzetjem Kabula so dejansko prevzeli tudi oblast v državi.

Talibani so danes razglasili državni praznik ob "dnevu neodvisnosti Afganistana od ameriške okupacije", poroča nemška tiskovna agencija DPA. Praznovanja so potekala v več mestih po državi.

"Osvojitev Kabula je še enkrat dokazala, da nihče ne more nadzorovati ponosnega afganistanskega naroda," je v izjavi, objavljeni v več jezikih, tudi v angleščini, zapisala talibanska oblast.

V govoru na dogodku v Kabulu se je namestnik premierja Abdul Salam Hanafi zavzel za dobre odnose z vsemi državami na svetu. Za zdaj sicer še nobena država ni priznala talibanske vlade. Poudaril je, da morajo vlade podpreti izvajanje velikih razvojnih projektov v Afganistanu, če si mednarodna skupnost želi odprave mamil in ustavitve nezakonitih migracij.

Več kot polovica prebivalstva pod pragom revščine

Afganistansko gospodarstvo je po talibanskem prevzemu oblasti hitro nazadovalo, čeprav je bilo že pred tem ohromljeno zaradi hude suše, pandemije covida-19 in bega ljudi ter kapitala.

Po navedbah Visokega komisariata ZN-a za begunce (UNHCR) je do konca lanskega leta v sosednje države pobegnilo približno pet milijonov Afganistancev, še 3,25 milijona pa je notranje razseljenih.

Več kot polovica prebivalcev živi pod pragom revščine, nezanesljiva preskrba s hrano pa se iz leta v leto povečuje. Misija ZN-a za pomoč Afganistanu (Unama) je za letos ocenila, da humanitarno pomoč v državi potrebuje približno 29,2 milijona ljudi. Po podatkih Svetovnega programa za hrano (WFP) pa se v državi z akutno negotovostjo glede preskrbe s hrano spoprijema kar 15,3 milijona ljudi.

Stanje v državi slabša tudi dejstvo, da je ameriška vlada po umiku zamrznila sredstva afganistanske centralne banke v vrednosti sedem milijard dolarjev. Polovica teh sredstev je trenutno v posebnem skladu za Afganistan v Švici.

Na udaru predvsem ženske

V mesecih, ki so sledili prevzemu oblasti, so se talibani sicer skušali prikazati v spremenjeni luči, češ da so zavezani varovanju pravic žensk in manjšin, a so že kmalu pokazali, da so bile njihove obljube prazne. Talibani so v skladu s svojo interpretacijo islama uvedli številne omejitve za ženske ter jih praktično izrinili iz javnega življenja in državnih služb.

Zapustiti so morale vse vodilne položaje v državni upravi. Prepovedali so jim izobraževanje v srednjih šolah in univerzah, ne smejo potovati brez moškega sorodnika, v javnosti pa morajo nositi naglavno ruto ali burko. Prav tako ne smejo obiskovati parkov, telovadnic in javnih kopališč.

Decembra lani so talibanske oblasti tudi izdale odlok, po katerem so morale domače in tuje nevladne organizacije v državi suspendirati zaposlitve vseh žensk, saj jim v nasprotnem primeru grozi odvzem licence. Na začetku aprila so odlok razširile še na misijo in agencije ZN-a v Afganistanu.

Zaradi odločitve talibanov je ZN začasno prekinil nekatere svoje programe v državi. Misija Unama pa se je maja letos po dolgem premisleku in pregledu svojih operacij zavezala, da bo ostala v državi, kljub talibanski prepovedi dela Afganistank.

Talibani trdijo, da so se od njihove vrnitve na oblast varnostne razmere v Afganistanu izboljšale, vendar so teroristični napadi v državi odtlej zahtevali že več sto življenj.

Odgovornost za večino od njih je prevzela teroristična organizacija Islamska država, ki tudi sicer predstavlja enega večjih varnostnih izzivov za talibansko vlado.

Unama je od sredine avgusta 2021 do konca maja letos v državi naštela skupno 1095 smrtnih žrtev in 2679 ranjenih. Med glavnimi vzroki poškodb navaja improvizirane eksplozivne naprave na naseljenih območjih, med drugim v verskih objektih, šolah in tržnicah.