Kot poroča Guardian, je visoki komisar republike v Novi Kaledoniji Louis Le Franc napovedal nove napotitve varnostnih sil. Do petka zvečer se bo število policistov in orožnikov na otoku tako povečalo s 1700 na 2700.

V izgredih, ki so se zaradi načrta Francije za uveljavitev sprememb ustave o volilni pravici začeli v ponedeljek, je umrlo pet ljudi, med njimi tudi dva policista, več sto jih je bilo aretiranih. Noč s četrtka na petek je bila razmeroma mirna, je dejal Le Franc, a oblasti so še naprej zaskrbljene zaradi delov Noumée.

Po Le Francovih besedah je v več okrožjih še vedno "več sto izgrednikov", razmere tam pa naj bi bile zelo težke.

Oblasti bodo na ozemlju začele dovažati hrano in zdravila, pa tudi posebne ekipe, vključno s specialisti za odstranjevanje min in barikad.

Oblasti Nove Kaledonije so sporočile, da imajo na otoku zaloge hrane za dva meseca, problem pa je njeno razdeljevanje.

V delavskih soseskah Noumée, kjer živijo številni pripadniki staroselskega ljudstva Kanak, so bile požgane stavbe, uničena vozila so ostala sredi ulic.

Le Franc je dejal, da si bodo oblasti prizadevale obnoviti dostop do bolnišnic.

Skupina, ki je organizirala proteste v ponedeljek, Celica za koordinacijo akcij na terenu (CCAT), je za nasilje okrivila francosko vlado.

Francoski premier Gabriel Attal je napovedal, da bodo oblasti zahtevale "najstrožje kazni za izgrednike in roparje".

Dodatne varnostne sile so prišle že v četrtek. Okrepile so nadzor na mednarodnem letališču Nove Kaledonije, ki je bilo zaprto za komercialne polete, in glavnih pristaniščih.

Oblasti so blokirale družbeno omrežje TikTok, kot razlog pa so navedle, da so ga uporabljali protestniki. Protestnikom so oblasti očitale streljanje na policiste z lovskimi puškami. Med ranjenimi je 64 pripadnikov varnostnih sil.

V izgredih je nastalo za okoli 200 milijonov evrov škode, je sporočila Trgovinska in industrijska zbornica.

Razredčenje glasov staroselcev?

Guardian piše, da so v Novi Kaledoniji na referendumih trikrat zavrnili neodvisnost, ki pa ima med ljudstvom Kanak močno podporo.

Francija je ozemlje kolonizirala v drugi polovici 19. stoletja, Nova Kaledonija ima v nasprotju z drugimi francoskimi čezmorskimi ozemlji poseben status.

Francoski poslanci in poslanke želijo omogočiti ljudem, ki so se v Novo Kaledonijo priselili pred najmanj desetimi leti, voliti na volitvah na tem ozemlju.

Zagovorniki neodvisnosti opozarjajo, da bi ti glasovi razredčili glasove pripadnikov ljudstva Kanak, ki predstavljajo okoli 40 odstotkov prebivalstva.

Volilno reformo morata sicer odobriti oba domova francoskega parlamenta.

Očitki o "vmešavanju" Azerbajdžana

Azerbajdžan je sklical srečanje predstavnikov gibanj za neodvisnost francoskih čezmorskih ozemelj, ki so sprejeli izjavo glede izgredov v Novi Kaledoniji, zaradi česar je francoski notranji minister Gérald Darmanin Baku obtožil "vmešavanja". Azerbajdžan je obtožbo označil za "neutemeljeno".