Olimpijske igre v Tokiu bodo drugačne kot vse prejšnje. Japonska se bojuje s kupom neznank, kako v času pandemije igre izpeljati varno, večina Japoncev pa bi dogodek najraje prestavila ali kar odpovedala. V sredo je v Tokiu zasvetila ura, ki odšteva zadnjih 100 dni do 23. julija, ko bo na Narodnem stadionu Tokia potekalo odprtje iger 32. olimpijade, imenovanih Tokio 2020 – ohranili so lansko letnico. Največje druženje športnikov z vsega sveta bi moralo potekati že lani, a je bilo zaradi koronske krize prestavljeno. Predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) Thomas Bach je lani ob odpovedi iger dejal, da bo izpeljava iger leto dni pozneje "zmaga človečnosti nad virusom", a na žalost se je v tem času – razen razvoja cepiva – le malo premaknilo na bolje.

Tudi Japonska ima zaradi zdravstvene krize še vedno ogromno težav tako z omejevanjem virusa in s potekom cepljenja kot s pravili, ki bodo veljala med igrami. Te bodo trajale do 8. avgusta – in nato med 24. avgustom in petim septembrom še paraolimpijske. Na dvotedenske igre bo prišlo več kot 10.000 športnikov, ki se bodo v dveh tednih pomerili v 339 disciplinah v 33 športih. Tokio bo igre gostil drugič po letu 1964. Za igre naj bi Japonska po uradnih podatkih namenila 15,4 milijarde dolarjev, a več vladnih poročil kaže na to, da bodo stroški organizacije vsaj dvakrat višji. Večino denarja bo šlo iz javnih sredstev.

Dejavnosti in storitve odprte, v državo tujci ne morejo

Japonske sicer covid-19 glede na število okužb in smrti ni prizadel tako močno kot na primer ZDA, Združenega kraljestva, Španije, Italije ali Brazilije, a je bolezen nikakor ni obšla. V enem letu so imeli več kot 513.000 potrjenih okužb, umrlo je 9500 covidnih bolnikov. A najbolj skrb vzbujajoče so razmere prav v prestolnici, kjer je poleg Osake epidemiološka slika najslabša, zato so tam nedavno znova zaostrili ukrepe. Izredne razmere, ki so veljale za vso državo, so preklicali pred manj kot mesecem dni, zdaj pa tokijske oblasti znova pozivajo restavracije, naj se zapirajo prej, kot je običajno, in odsvetujejo nenujna potovanja. Ti ukrepi naj bi veljali do 11. maja.

A ukrepi kljub temu še zdaleč niso tako strogi kot v Sloveniji in drugih evropskih državah. Slovenska veleposlanica v Tokiu Ana Polak Petrič je v pogovoru za MMC dejala: "Razmere na Japonskem so že od začetka pandemije boljše kot v Evropi, ZDA in drugih delih sveta. Zasluge zato gredo predvsem drugačnemu odnosu prebivalstva do tega vprašanja. Ljudje zelo resno jemljejo nevarnost okužbe z virusom, zato so disciplinirani, kolikor se da, se držijo ukrepov. Razen v spomladanskem obdobju lani, ko so bile kar nekaj časa zaprte šole in restavracije, od junija lani življenje tukaj poteka v neki novi normalnosti. Maske se nosijo povsod, zunaj in notri, ljudi brez mask skoraj ne vidiš. Držanje razdalje je nujnost, povsod se meri temperatura. Oblasti zelo spodbujajo delo na domu. Vse je odprto, edini ukrep, ki trenutno velja, je, da se morajo bari in restavracije zapreti ob 20.00. Sicer pa je čutiti četrti val okužb."

Sogovornica je opozorila na stvar, ki si jo Japonska kot otok lažje privošči kot celinske države – poostren nadzor na mejah, ki ga država zelo dosledno izvaja. "V državo iz tujine ne more nihče, razen rezidentov, torej tistih, ki imamo tukaj prebivališče, japonskih državljanov in zelo zelo redkih izjem, kot so na primer humanitarni delavci. Japonska je tako praktično že eno leto zaprta za vse tujce. Turizem je zelo prizadet, tudi gospodarsko sodelovanje. Tudi slovenski študentje, ki bi želeli priti, ne morejo, čakajo tudi tisti, ki so si na Japonskem našli novo službo."

Cepili le 0,4 odstotka prebivalstva

A če država nima tako velikih težav s širjenjem okužb, ji gre zelo počasi s cepljenjem prebivalstva. Skoraj neverjeten se zdi podatek, da so šele 12. aprila začeli cepiti populacijo nad 65 let, kar glede na znan podatek, da je japonska družba najstarejša na svetu, pomeni kar 36 milijonov ljudi oziroma 29 odstotkov prebivalstva. V državi se je cepljenje sicer začelo sredi februarja, a je bilo do prejšnjega petka cepljenega le 0,4 odstotka prebivalstva, predvsem zdravstvenega osebja. V primerjavi z Izraelom, kjer so z enim odmerkom cepili že 61 odstotkov ljudi, s 47 odstotki v Združenem kraljestvu ali s 34 odstotki v ZDA, se Japonska uvršča na sam rep razvitih držav po tem merilu. Kot piše japonska tiskovna agencija Kyodo, država do konca junija pričakuje sto milijonov odmerkov Pfizerjevega cepiva, kar bo dovolj za precepljenost starejših. Te želijo namreč cepiti pred začetkom olimpijskih iger. Dovolj cepiva za vseh 126 milijonov Japoncev pa naj bi v državo prišlo v prvi polovici leta 2022.

Glavna razloga za tako počasno cepljenje sta dva – prvi je, da so do zdaj odobrili le eno cepivo proti covidu-19, in sicer Comirnaty podjetij Pfizer/BioNTech – in še tega dva meseca za EU-jem in ZDA. Britansko-švedsko podjetje AstraZeneca je za dovoljenje za uporabo na japonskem trgu zaprosilo februarja, marca ji je sledila še ameriška Moderna, a nobeden še ni dobil zelene luči. Drugi razlog pa je ta, da je Japonska odvisna od dobav cepiva, ki jih pod strogimi pogoji izvoza odobri Evropska unija. Zakaj je Tokio pri tem projektu tako zaspal? "Japonska je imela v jesenskem obdobju, ko so bili v ZDA in EU-ju v zelo slabem položaju in so pospešeno nabavljali cepivo, dokaj dobre epidemične razmere in se ji z nakupom cepiva ni tako mudilo. Zato so bili tudi mnogo bolj previdni. A dobave iz EU-ja oziroma iz belgijske tovarne Pfizerja so redne. Vse, kar Japonska mora dobiti, tudi dobi," je pojasnila veleposlanica.

Domača farmacevtska podetja Anges, Daiichi Sankyo, Shionogi in KM Biologics so pri razvoju lastnega cepiva proti covidu-19 zelo počasna, saj so njihovi izdelki v postopku kliničnih testov, a na tržišče še ne bodo kmalu prišli. Se je pa podjetje Takeda Pharmaceutical dogovorilo s podjetjem Novavax, da bo lahko proizvajalo njihovo cepivo. "Zmožnost, da bomo doma razvijali in izdelovali cepivo, je ključna za rešitev te krize," je bil jasen premier Jošihide Suga.

"Na družbenih omrežjih potekajo enake razprave kot v Evropi"

Poleg tega tudi na Japonskem obstaja precej veliko dvomov o varnosti cepiv zaradi pojava neželenih učinkov, čeprav je vlada za odobritev katerega koli cepiva postavila stroge pogoje, med drugim morajo biti klinični testi opravljeni tudi na domačih prebivalcih. "Japonska je zelo demokratična in razvita država, v smislu, da ukrepi nikoli niso obvezni, ampak gre za priporočila, ki nimajo kot posledico kršitev nobenih sankcij. Tudi cepljenje seveda ne bo obvezno, ljudje pa so tako kot v Evropi skeptični, zato je postopek odobritve cepiva skrbno peljan, so pazljivi in počasni, da se res preveri vse stranske učinke. Ljudje se bodo odločali približno tako kot v Evropi, tudi na družbenih omrežjih je zaslediti podobne diskusije kot v Evropi," odnos Japoncev do cepljenja opisuje veleposlanica Polak Petrič.

Nekateri skušajo v japonskem capljanju za drugimi državami videti tudi pozitivne stvari in poudarjajo, da zamuda Tokiu daje možnost, da v miru spremlja in ocenjuje pojav stranskih učinkov cepiv v tujini in potem sprejme svojo strategijo.

Navdušenja nad igrami ni. "Japonci so navajeni izolacije."

Prav zaradi strahu pred tem, da bi poletne olimpijske igre postale žarišče širjenja okužb, je javno mnenje do izpeljave iger precej skeptično. Še več, velika večina, 72 odstotkov Japoncev, si želi igre odpovedati ali znova preložiti. 39,2 odstotka anketirancev med tistimi, ki so glasovali za odpoved ali novo preložitev Tokia 2020, želi igre v celoti odpovedati, 32,8 odstotka med njimi pa bi igre še enkrat preložilo. Le približno četrtina (24 odstotkov) vseh, ki so sodelovali v anketi agencije Kyodo, podpira organizacijo iger to poletje. V poročilu tudi piše, da je 92,6 odstotka Japoncev zaskrbljenih nad ponovnim vzponom koronskih okužb.

Kako si to razložiti – olimpijske igre sta vendarle vedno spremljali navdušenje in vznesenost domačega prebivalstva, ki so komaj čakali, da lahko za nekaj dni njihovo mesto postane središče sveta? Nekaj ima pri tem tudi japonski značaj, razlaga Ana Polak Petrič. "Japonska je dihala, živela za te igre. Japonci so se odločili kandidirati, ker so želeli dokazati, da so se pobrali, preživeli in se utrdili po grozovitem potresu in cunamiju pred desetimi leti. Igre so videli kot simbol svoje trdoživosti, vztrajnosti japonskega naroda, zato so jim zelo veliko pomenile. Potem pa je prišla pandemija in odložili so igre za eno leto. Lani so vsi verjeli, da bodo igre simbol zmage nad pandemijo, zmage človeštva nad sovražnikom, a očitno je, da je za to še prehitro. Volja in želja do iger plahnita predvsem zaradi skrbi in strahu, da bi prišlo do hujšega izbruha virusa zaradi vnosa iz tujine. Ob tem se je treba zavedati, da je Japonska otok, da je bila stoletja povsem zaprta, da so ljudje navajeni izolacije. To zanje ni tako težko kot za ljudi v Evropi. Morda mi težko razumemo ta njihova čustva, da si v tem trenutku ne želijo velikega vdora ljudi iz tujine. A mislim, da japonska vlada in MOK zagotavljata, da bodo igre varne in izpeljane na način, da bo minimalna možnost okužb. Ko igre bodo, sem prepričana, da jih bodo Japonci z vsem srcem spremljali in takrat bosta prišli tudi vznesenost in vzhičenost."
Veleposlanica pa je dodala, da bodo to seveda zelo posebne igre z vsemi omejitvami, ki se napovedujejo in kažejo.

Za nameček je organizacijski odbor marca pretreslo tudi več necovidnih afer, saj se je zaradi neprimernih in seksističnih opazk glede žensk – med drugimi je bila izrečena primerjava priljubljenega japonskega imena iz sveta zabave s prašičem – moralo s položajev posloviti več vidnih imen. Vodja organizacijskega odbora Tokio 2020 je po teh dogodkih postala sedemkratna olimpijka Seiko Hašimoto.

Pot bakle v znamenju ukrepov

V državi je izbruhnilo tudi nezadovoljstvo ob namigih, da bodo japonske olimpijce cepili prednostno. Vlada takšnega načrta sicer ni potrdila, so pa v medije posredovali vladno sporočilo, da "budno spremljajo razprave o načinu zaščite športnikov". V javnosti so se namreč pojavili dvomi o pravilnosti odločitve, da bi mlade in zdrave športnike cepili pred bolj ogroženimi skupinami. Po poročanju agencije Kyodo naj bi športniki prišli na vrsto junija. Mimogrede, v Sloveniji je zanimanje za cepljenje proti covidu-19 pred odhodom v Tokio po podatkih Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) izrazilo 90 odstotkov športnikov.

Koronska kriza je popolnoma zaznamovala in na glavo obrnila tudi same igre, ki bodo drugačne, kot smo jih bili vajeni v preteklih letih. Pretekli teden so tako v prefekturi in mestu Osaki odpovedali sodelovanje pri projektu poti olimpijske bakle do Tokia. Razlog so povečano število okužb in strah, da bi se te ob takšnih dogodkih še bolj razširile. Olimpijska bakla je pot do Tokia začela 25. marca v Fukušimi, a to ni dogodek veselja in vznesenosti, kot običajno, baklo na tej poti spremljajo strogi ukrepi. Veliko izmed 10.000 povabljenih športnikov je sodelovanje pri teku zaradi strahu odpovedalo, športniki tečejo po poti, ločeni z visokimi ograjami, na dogodek je dovoljeno maloštevilčnim gledalcem, še ti pa lahko na primerni telesni razdalji le ploskajo, ne pa tudi kričijo, žvižgajo in podobno.

V Tokiu brez družinskih članov, navijačev, turistov

Kdo bo sploh lahko prišel na Japonsko, kako široke bodo delegacije posameznih držav? "V tem trenutku so ukrepi zelo strogi. Ali bodo veljali do iger, je težko reči, odvisno od situacije s pandemijo tukaj in v svetu. Kot stvari stojijo zdaj, kaže, da bodo lahko prišle na Japonsko vse akreditirane osebe v okviru olimpijskih iger, delegacije voditeljev držav in ministrov za šport z delegacijami. Lahko, da se bo to še spremenilo. MOK skupaj z organizacijskim odborom pove, katere osebe so lahko akreditirane, samo ti bodo lahko prišli. Bodo pa izvzeti iz 14-dnevne karantene, ki je na Japonskem sicer obvezna, a bodo morali živeti v mehurčku. Ne bodo mogoči izhodi iz njega in vstopi vanj, kar pomeni, da bodo športniki omejeni v gibanju, enako trenerji, uradniki, drugi člani ekip in voditelji," je še pojasnila slovenska veleposlanica.

Prvič v zgodovini iger na tribunah le domači navijači

Že marca je postalo znano, da si prvič v zgodovini olimpijskega gibanja iger v živo ne bodo mogli ogledati športni navdušenci iz tujine, ampak le omejeno število domačinov – koliko, bo znano konec meseca, ko bodo organizatorji v sodelovanju z MOK-om, tokijskimi oblastmi, japonsko vlado in Mednarodnim paraolimpijskim odborom izdali še drug pravilnik za varno izvedbo igre v času covida-19. Igre bodo prav tako minile brez vseh nejaponskih prostovoljcev. Tisti tuji državljani, ki so si že zagotovili vstopnice za katerega izmed dogodkov, bodo dobili denar povrnjen, organizatorji pa so posebej opozorili, da ne bodo vrnili denarja za odpovedane hotelske namestitve. To pomeni, da bodo morali povrniti okoli 600.000 že kupljenih olimpijskih in 300.000 paraolimpijskih vstopnic, koliko denarja jih bo to stalo, niso želeli razkriti, piše portal Japan Times.

Kako polne bodo tribune na olimpijskih prizoriščih, bo znano čez nekaj dni, že zdaj pa je jasno, da vzdušje in utrip niti približno ne bosta takšna, kot smo bili vajeni prej. Domači mediji pišejo, da bi lahko organizatorji zmogljivost olimpijskih prizorišč omejili na 50 odstotkov. A japonski mediji poudarjajo, da se lahko gledalci na japonskih tekmah zbirajo že od julija in da je možnost, da se kakšen gledalec okuži z novim koronavirusom prav med ogledom olimpijskih bojev, le ena proti milijon. Tisti, ki bodo lahko prišli na olimpijske tribune, bodo seveda morali upoštevati kup varnostnih ukrepov, kot so skrb za higieno rok, vzdrževanje medsebojne razdalje in nošenje mask. A ne le to – jasno je, da bo dovoljeno le ploskanje, ne pa tudi navijanje, petje ali mahanje z zastavami. Tega so Japonci sicer že navajeni, saj takšna pravila vse od lanskega poletja veljajo tudi za ogled tekem bejzbolske in nogometne lige v času zdravstvene krize, saj želijo na tak način zmanjšati prenos virusa po zraku. S temi ukrepi se je po uradnih podatkih na 1611 tekmah okužilo le devet obiskovalcev – kritiki sicer opozarjajo, da Japonska mnogo premalo testira svoje prebivalce in išče stike okuženih, zato se jim je zagotovo izmuznilo več asimptomatsko okuženih.

Športniki: olimpijska vas–trening–tekma

Kako pa bo olimpijske igre, ki običajno veljajo tudi za čas veselja, druženja in navezovanja stikov najboljših športnikov z vseh koncev sveta, doživelo 15.400 udeležencev iz več kot 200 držav? Na kratko povedano – zelo okrnjeno, saj bodo večji del svojega bivanja v Tokiu preživeli v mehurčku, ki bo dovoljeval le tri prizorišča – olimpijsko vas v predelu, imenovanem Tokio Bay, prizorišče za trening in kraj tekmovanja. Udeleženci ne bodo, razen v primeru dovoljenih izjem, smeli uporabljati javnega prevoza, ampak le točno določena vozila. Enako bo veljalo tudi za na desettisoče drugih, ki bodo prav tako prišli v japonsko prestolnico, kot so sodniki, uradniki, pokrovitelji, novinarji, pomembneži in člani medijskih družb.

Cepljenje za udeležbo ni obvezno, le priporočljivo

MOK je večkrat poudaril, da cepljenje proti covidu-19 ni pogoj za udeležbo na igrah, ga pa močno priporočajo, zato so največje države že sporočile, da bodo pred prihodom v Tokio cepile svoje predstavnike. Vsi na prizorišču se bodo morali na okužbo testirati vsaj na vsake štiri dni, tisti, ki bodo imeli pozitiven izvid testa in ne bodo potrebovali bolnišnične oskrbe, pa se bodo morali odpraviti v karanteno v poseben hotel, v katerem bo 300 sob. Kot so sporočili organizatorji, bodo športnike in druge udeležence iger ob pozitivnem testu osamili in jih v hotelu obravnavali 24 ur na dan. Načeloma bodo morali biti okuženi, ki pa ne bodo imeli simptomov ali z le rahlimi znaki bolezni, v svojih sobah v desetdnevni karanteni. Hotel bo nekaj kilometrov oddaljen od olimpijske vasi športnikov, za vožnjo do hotela pa bo na voljo 30 vozil s posebno opremo, ki bo varovala voznike pred okužbo. V "covidnem hotelu" bodo morali poskrbeti tudi za halal hrano in storitve v več jezikih.

Zaradi pandemije je odpadlo tudi več predolimpijskih preizkušenj, ki običajno potekajo nekaj mesecev pred igrami in na katerih tako športniki kot prireditelji preizkusijo tekmovališča. V Tokiu si želijo do julija izvesti 18 takšnih dogodkov, da bi videli, kaj lahko pričakujejo na samih igrah. Samo na enem takšnem dogodku, atletskem tekmovanju na narodnem stadionu 9. maja, bodo lahko sodelovali tuji tekmovalci, prisotni bodo tudi gledalci. "Skušamo omejiti neposredne stike, se izogibati rokovanju in ohranjati razdaljo med tekmovalci. Ta naj bo vsaj en meter, še bolje dva," so sporočili. Vse sobe in skupne prostore bodo vsakih 30 minut temeljito prezračili.

Nočna mora za protidopinške uradnike ...

Na otežene razmere za svoje delo opozarja še nekdo – protidopinški uradniki, ki se pri svojem delu v zadnjem letu srečujejo z še več ovirami, kot so bili navajeni. Tudi njim namreč povzročajo težave ohranjanje varne razdalje, različne omejitve pri potovanjih v posamezne države in nedorečeni seznami glede udeležencev iger. Poleg tega marca in aprila lani, ko se je tudi šport praktično ustavil, niso opravljali nobenih testiranj za doping. Svojo dejavnost so znova začeli poleti, a še danes morajo delovati v zmanjšanem okviru, ki je mogoč glede na protikoronske ukrepe posamezne države. "Opravljamo protidopinške teste v okoli 50 športnih panogah po vsem svetu, tako da je naše delo postalo prava logistična nočna mora, Moramo ohranjati razdaljo do športnikov, naši zaposleni se morajo ob prihodu v državo testirati in čakati v karanteni," je za AFP dejal generalni sekretar Mednarodne protidopinške agencije Benjamin Cohen, ki je opozoril, da jim že na prejšnji igrah v Rio de Janeiru ni uspelo testirati 1913 športnikov v desetih športih z visokim tveganjem za uporabo nedovoljenih sredstev. "To sem mora spremeniti. Ne moremo jim le verjeti na besedo, da ne goljufajo. To moramo preveriti," je dejal.

... in promocijske dejavnosti veleposlaništev

V tako posebnih razmerah bodo delovala tudi veleposlaništva držav, ki so morala spremeniti načrte in ubrati nove poti do ljudi. V Tokiu zato tudi ne bo stala Slovenska hiša, ki je bila na prejšnjih igrah središče srečanj, druženj in mreženja. "Zelo nas žalosti, da je situacija takšna, kot je, saj smo se z OKS-om in pristojnimi ministrstvi in agencijami zelo potrudili in pripravili odličen promocijski program za Slovensko hišo. Slovenija bi imela izjemen turistični, kulinarični in kulturni program, pripravljena je bila promocija našega gospodarstva in podjetij. Žal nam je, a se bomo prilagodili, zato bomo skušali izvesti alternativni program, ki pa bo v celoti virtualen. Potekal bo seveda v okrnjeni obliki, a smo se vse države znašle v taki situaciji," je pogovor končala veleposlanica.