ZDA s Tajvanom nimajo vzpostavljenih uradnih odnosov, a so z zakonom obvezane, da mu pomagajo pri samoobrambi in so njihove glavne dobaviteljice orožja. Foto: Reuters
ZDA s Tajvanom nimajo vzpostavljenih uradnih odnosov, a so z zakonom obvezane, da mu pomagajo pri samoobrambi in so njihove glavne dobaviteljice orožja. Foto: Reuters
Tajvan
Tajvanci so izredno ponosni na svojo demokracijo in nočejo živeti pod oblastjo kitajske komunistične partije. Foto: Reuters

Peking od Washingtona zahteva, da nemudoma prekliče sporazum o prodaji vojaške opreme Tajvanu, sicer opozarja na resno škodo dvostranskim odnosom med svetovnima velesilama. V izjavi je State Department zapisal, da bo Tajvan po dogovoru dobil standardne rezervne dele za številna letala, tudi za bojna F-16 in transportna C-130.

"Ameriško stran pozivamo, naj nemudoma odpove načrt prodaje orožja in prekine vojaške stike s Tajvanom ter tako prepreči hudo škodo kitajsko-ameriškim odnosom, miru in stabilnosti v Tajvanski ožini ter dvostranskim sodelovanjem na številnih področjih," je po poročanji Al Džazire dejal tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Geng Šuang, ki je obenem opozoril še, da "bi prodaja pomenila poseg v kitajske notranje zadeve ter ogrozila kitajsko suverenost in varnostne interese".

ZDA ostajajo glavne zaveznice Tajvana
Ameriški kongres ima 30 dni časa za ugovor prodaji, kar pa je malo verjetno, saj je po mnenju Washingtona Tajvan "pomembna sila za politično stabilnost, vojaško ravnovesje in gospodarski napredek v regiji". ZDA tako ostajajo najpomembnejše zaveznice samoupravnega otoka, ki pa ga Peking šteje za del svojega ozemlja. Hkrati so tudi glavne dobaviteljice orožja, čeprav so leta 1979 v korist odnosov s Kitajsko prekinile uradne stike s Tajvanom.

Od takrat naprej je Washington spoštoval stališče Pekinga, da je Tajvan del kitajskega ozemlja, s Tajvanom pa je ohranil trgovinske odnose in mu prodaja orožje. Odnosi med Pekingom in Tajpejem so se znatno poslabšali pred dvema letoma, ko je predsednica otoka postala Caj Ingven iz Demokratske napredne stranke (DPP), ki velja za zagovornico neodvisnosti, o čemer pa kitajska stran noče niti slišati. Ob tem je Kitajska okrepila diplomatski in vojaški pritisk na Tajvan, vključno z organiziranjem niza vojaških vaj v bližini otoka.

Tajpej: Še povečanje naložb za obrambo
Pred izvolitvijo Cajeve so bili na Tajvanu na oblasti kitajski nacionalisti in pod njihovo vladavino so se odnosi med celino ter otokom otoplili, kar pa je pri mnogih prebivalcih vzbujalo skrb pred prevelikim podrejanjem Pekingu. Kitajska je vedno jasno nasprotovala neodvisnosti otoka in nikoli ni izključila možnosti vojaškega posredovanja, če bi bilo treba prevzeti nadzor nad Tajvanom. Večkrat je oblasti v Tajpeju opozorila, da bodo kakršni koli koraki k neodvisnosti vodili do vojaškega odziva.

Tajvan je pozdravil ameriško napoved pomoči otoku pri okrepitvi obrambne zmogljivosti. "Zaradi spopadanja Tajvana z vse večjimi grožnjami bo prodaja ameriškega orožja okrepila samozavest za krepitev samoobrambe, ki bo pripomogla k ohranjanju in stabilnosti v Tajvanski ožini," so med drugim sporočili s tajvanskega zunanjega ministrstva, iz predsedniške pisarne pa so dodali, da bodo še naprej povečevali obrambne naložbe in ohranili tesno komunikacijo ter sodelovanje z Washingtonom na področju varnostnih vprašanj.