Ban Ki Mun je še pred uradno predstavitvijo izsledkov raziskave inšpektorjev ZN-a izjavil, da verjame, da bo poročilo "prepričljivo potrdilo" uporabljeno kemično orožje v napadu na predmestje Damaska 21. avgusta.

Ob tem je podal tudi oceno ZN-a, da je v omenjenem napadu umrlo 1.400 ljudi. Podobno oceno o številu smrtnih žrtev je podal tudi ameriški državni sekretar John Kerry, Zdravniki brez meja pa so število mrtvih ocenili na 355.

Lavrov in Kerry iz oči v oči
Sicer pa sta se danes na "konstruktivnih pogovorih" sešla ruski zunanji minister Sergej Lavrov in ameriški državni sekretar John Kerry.
Lavrov je po pogovorih, ki so potekali na sedežu Združenih narodov v Ženevi, pohvalil Kerryja zaradi njegovega zavedanja o pomenu diplomacije pri reševanju sirskega vprašanja. O Siriji in mogoči mirovni konferenci bosta znova govorila 28. septembra v New Yorku. Pred današnjimi pogovori je Kerry jasno nakazal, da ameriški napad na Sirijo, če bodo pogajanja o sirski predaji nadzora neuspešna, še vedno ostaja možnost.

Tako ruski zunanji minister Sergej Lavrov kot Kerry sta že včeraj zatrdila, da upata, da se bodo po predaji sirskega nadzora nad kemičnim orožjem ZDA izognile vojaškemu posredovanju v Siriji.

Resolucija o Siriji trd oreh za diplomate
Po pogajanjih v Ženevi bo moral resolucijo o Siriji sprejeti tudi Varnostni svet ZN-a. Poznavalci ocenjujejo, da bo besedilo resolucije za diplomate zelo trd oreh. Rusija bo najverjetneje zahtevala, da se iz resolucije odstrani besedilo, ki bi ga lahko ZDA pozneje uporabile v argumentih za morebiten poznejši napad na Sirijo. ZDA na drugi strani pa si bodo prizadevale za nasprotno in bodo opustile diplomatska prizadevanja, če se bo izkazalo, da Sirija daje le prazne obljube.

Kot je znano, je Rusija v ponedeljek, ko je ameriški kongres začenjal priprave na obravnavo predloga ameriškega predsednika Baracka Obame o vojaškem posegu v Siriji, naznanila svoj predlog. V njem je predlagala, da Sirija preda nadzor nad svojim kemičnim orožjem mednarodni skupnosti in da se pridruži konvenciji o prepovedi razvoja, proizvodnje, kopičenja zalog in uporabe kemičnega orožja ter o njegovem uničenju.

ZN potrdil prejem sirskih dokumentov
Združeni narodi so potrdili, da so prejeli dokumente, s katerimi je Sirija zaprosila za priključitev konvenciji. Sirski predsednik Bašar Al Asad je dejal, da bodo v 30 dneh ZN-u predali podatke o kemičnem orožju. To je ameriški državni sekretar zavrnil, rekoč, da takšen standarden postopek v tem primeru ni pomemben in potreben, saj je bilo kemično orožje že uporabljeno.

Rusija, Iran in Kitajska pozdravili sirsko priključitev konvenciji
Sirsko priključitev konvenciji o kemičnem orožju so že pozdravili Rusija, Iran in Kitajska. Iranski predsednik Hasan Ruhani je ob robu srečanja v Biškeku, kjer se udeležuje srečanja šanghajske skupine za sodelovanje (SCO), dejal, da Iran pozdravlja rusko iniciativo in sirsko odločitev, da se priključi konvenciji o kemičnem orožju. Ruski predsednik Vladimir Putin je dejal, da je treba sirsko potezo pozdraviti. "Gre za pomemben korak v smer sprejetja resolucije o sirski krizi, to potrjuje sirske namene o sodelovanju na tej poti." Pozitivno se je na potezo Damaska odzval tudi kitajski zunanji minister.

Al Asad je v intervjuju za rusko televizijo dejal, da bo Sirija sprejela ruski predlog, če bodo ZDA umaknile grožnjo o vojaškem posredovanju in če se bodo druge države, ki sirske upornike oskrbujejo s kemičnim orožjem, tega vzdržale.

Sirski veleposlanik pri ZN-u Bašar Džafari je ob predaji dokumentov dejal, da je imela Sirija kemično orožje le zaradi odvračanja izraelskega napada z jedrskim orožjem. Med sedmimi državami, ki se konvenciji o kemičnem orožju niso pridružile, je tudi Izrael. Konvencijo, ki je začela veljati leta 1997, je do zdaj podpisalo 189 držav.

HRW: Provladne sile usmrtile najmanj 248 ljudi
Človekoljubna organizacija Human Rights Watch (HRW) je v danes objavljenem sporočilu zapisala, da so sirski režim in provladne sile v mestih Al Bajda in Banijas 2. in 3. maja usmrtile najmanj 248 ljudi. Poročilo temelji na 15 intervjujih, ki so jih opravili s prebivalci in očividci v obeh mestih. Po pogovorih s preživelimi so pri HRW-ju naredili seznam usmrčenih: v Al Bajdi je umrlo 167 ljudi, v Banijasu pa 81. Na podlagi pogovorov so v organizaciji ugotovili, da je bila večina žrtev usmrčena po koncu vojaških spopadov in po umiku uporniških sil. Dejansko število žrtev naj bi bilo še višje, predvsem v Banijasu, kjer je teren težko dostopen.