Poročilo generalnega sekretarja Združenih narodov obsega obdobje od 16. oktobra lani do 15. januarja letos, v Varnostnem svetu pa ga je predstavil njegov pomočnik Edmond Mulet. Ban presoja, da so se proti koncu obdobja napetosti nekoliko zmanjšale, kljub temu pa razmere na severu Kosova, kjer živi večinsko srbsko prebivalstvo, ostajajo napete ter pomenijo stalno tveganje za provokacije in stopnjevanje medetničnega nasilja.

EU okleva glede statusa Srbije
Generalni sekretar je pozdravil obnovo dialoga Beograda in Prištine ter dosežene dogovore, zaskrbljen pa je zaradi počasnega napredka pri vračanju razseljenih oseb in ugotavljanju usode pogrešanih.

Ban je tudi spomnil, da je Evropska unija decembra preložila odločitev o dodelitvi statusa kandidatke za članstvo v Uniji Srbiji na letošnji marec, pri čemer so nekatere članice EU-ja to povezale prav z razmerami na severu Kosova.

Diplomatski dvoboj v Varnostnem svetu
Srbski zunanji minister Vuk Jeremić je na zasedanju izpostavil dialog s Prištino kot edini način za trajno rešitev za Kosovo in pozval VS ZN-a, naj podpre resolucije, ki jih je sprejel, s tem pa mislil na resolucijo 1244 o Kosovu. Spomnil je, da je Srbija nedvoumno obsodila nasilje na severu Kosova in pozvala k reševanju težav s pogajanji.

Kosovski zunanji minister Enver Hoxhaj je na zasedanju dejal, da bi dodelitev statusa kandidatke Srbiji pred izpolnitvijo obvez do Kosova imela negativne posledice. "Zdajšnje razmere na severu Kosova bodo postale zamrznjen konflikt, proces normalizacije odnosov med Kosovom in Srbijo pa ne bo imel prihodnosti," je poudaril Hoxhaj.

Zavrelo lani na meji
Na Kosovu se je napetost začela stopnjevati sredi lanskega leta, potem ko so se v Prištini odločili prevzeti nadzor nad mejnima prehodoma Jarinje in Brnjak na severu Kosova, kjer živijo predvsem Srbi. Ti so, da bi to preprečili, postavili cestne barikade, s čimer so ovirali tudi prehod vozil mednarodnih sil Kfor, ki so v krizi prevzele nadzor nad obema prehodoma.