Zob predstavlja zadnji ostanek ikone boja proti kolonializmu v Afriki, saj so morilci njegovo truplo raztopili v kislini, nekateri pa so zadržali zobe kot mračnjaške spominke.

Lumumbov sin Roland je po poročanju Guardiana dejal, da bo vrnitev zoba pomenila, da bo njegova družina končno lahko končala žalovanje.

Pred dvema letoma je sicer tiskovni predstavnik belgijskega zveznega tožilskega urada dejal, da ni "absolutne gotovosti", da je zob res pripadal Lumumbi. Kot je dejal, namreč niso opravili DNK-testa, saj bi to zob uničilo.

Ubit leto po prevzemu položaja

Lumumba je imel ključno vlogo v boju za neodvisnost. Leta 1960 je postal prvi demokratično izvoljen voditelj svoje države. V enem letu je postal žrtev hladnovojne politike in notranjih bojev za prevlado. Uporniške skupine v pokrajini Katanga, bogati z minerali, so si prizadevale za odcepitev.

Zahodne države so bile zaskrbljene, da se bo Lumumba zanesel na Sovjetsko zvezo kot zaščitnika in da bo Moskvi omogočil dostop do strateško pomembnih surovin, kot je uran.

Lumumba je bil odstavljen v državnem udaru, nato so ga zaprli, ga mučili in ustrelili pred hitro sestavljenim strelskim vodom. 40 let pozneje je Belgija priznala, da je "moralno odgovorna" za njegovo smrt. Tudi ameriška obveščevalna agencija Cia je imela načrte za usmrtitev 35-letnega Lumumbe.

Sorodna novica Belgijski kralj Philippe v DR Kongu obsodil rasizem belgijskih kolonizatorjev

Leta 2000 je belgijski policijski komisar Gerard Soete priznal, da je razkosal Lumumbovo truplo in ga raztopil v kislini. V dokumentarnem filmu, prikazanem na nemški televiziji, je pokazal dva zoba, za katera je dejal, da sta pripadala Lumumbi.

Leta 2016 je belgijski akademik Ludo De Witte vložil pritožbo zoper Soetejevo hčerko, potem ko je ta med intervjujem za neki časopis pokazala zlati zob, za katerega je dejala, da je pripadal Lumumbi. Zob so nato zasegle belgijske oblasti.

Slovesnosti se bosta udeležila tudi premierja

Predstavniki oblasti bodo zob uradno predali družini na posebni slovesnosti, ki se je bosta udeležila tudi premierja Belgije in DR Konga. Lumumbove sorodnike bo sprejel tudi belgijski kralj Philippe.

Belgija je brutalno izkoriščala Kongo kot svojo kolonijo zaradi naravnih bogastev, kot so kavčuk, slonovina in les. V prvih 23 letih belgijske vladavine od leta 1885 je zaradi stradanja in bolezni umrlo do 10 milijonov ljudi. Drugi so bili umorjeni ali namerno pohabljeni, da bi preostale "spodbudili" k izpolnjevanju nemogoče visokih kvot.

Ta mesec je belgijski kralj obiskal DR Kongo, kjer je izrazil "globoko obžalovanje za rane preteklosti", ni pa se opravičil, zaradi česar je sprožil jezne odzive. Iz DR Konga prihajajo pozivi k opravičilu in odškodninam.