SPD sicer ostaja na prvem mestu, Alternativa za Nemčijo (AfD) pa je dosegla dvomestni izid in pristala na petem mestu, kažejo volilne projekcije.

To je že drugi hud volilni poraz za konservativce v dveh tednih, potem ko so na začetku meseca utrpeli hude izgube v zvezni deželi Mecklenburg-Predpomorjansko. Ob tem se številni sprašujejo, ali se bo Merklova prihodnje leto sploh potegovala za četrti mandat, a njena stranka kaj dosti drugih obetavnejših alternativ v resnici nima.

Podpora kanclerkinim krščanskim demokratom je padla na najnižjo raven v 25 letih, za kar opazovalci krivijo predvsem njeno politiko odprtih vrat do beguncev. Po drugi strani je šlo to na roke protipriseljenski stranki AfD, ki je po projekcijah osvojila 11,5 odstotka glasov.

To je sicer bistveno manj kot v Mecklenburg-Predpomorjanskem, kjer je prejela 20,8 odstotka glasov. Desničarski in populistični Afd je zdaj zastopan že v desetih deželnih parlamentih v Nemčiji.

Koalicija brez krščanskih demokratov?
CDU naj bi v Berlinu osvojil 18 odstotkov glasov, kar je pet odstotkov manj kot na zadnjih volitvah leta 2011, SPD pa s 23 odstotki ostaja največja stranka v deželnem zboru. SPD, katerega član je tudi berlinski župan Michael Müller, bo za ohranitev oblasti potreboval najmanj dve koalicijski partnerici. Pred volitvami je sicer dejal, da si ne želi nadaljevanja zdajšnje koalicije s CDU-jem.

Ponovni vstop v deželni parlament v Berlinu je uspel tudi nemškim liberalcem (FDP), ki so prejeli 6,5 odstotka podpore. Podpora se je zmanjšala tudi Zelenim, ki so prejeli 16,5 odstotka podpore. Levica je prejela več glasov in skupno prejela od 15,5 do 16,5 odstotka glasov podpore.

Volilna udeležba je bila 67,3-odstotna, kar je bistveno več kot na volitvah pred petimi leti.