Dopisnica RTV Slovenije iz Rima je o italijanskem premierju izdala knjigo Zadnji rimski cesar. Že naslov zgovorno govori o moči, ki jo ima v svojih rokah ta 73-letni samoustvarjeni bogataš, ki ima po nekaterih podatkih pod palcem pet milijard evrov. Med svojim vzponom si je ustvaril medijski imperij, tako da danes nadzira velik del medijev v Italiji

Berlusconi je tudi italijanski premier z najdaljšim stažem. Italijansko vlado je vodil med letoma 1994 in 1995, 2001 in 2006, to mesto po ponovno zaseda od leta 2008.

Zakaj ste se odločili, da napišete knjigo Zadnji rimski cesar?
Med pisanjem magistrske naloge o povojni Italiji sem ugotovila, da v slovenščini o enem najbolj inovativnih, kontroverznih, vznemirljivih medijsko-političnih fenomenov sodobnega časa, to je o političnem vzponu Silvia Berlusconija, skoraj nimamo nobene literature. Knjigo sem sprva želela izdati kot nekakšen priročnik za študente komunikologije, sociologije, novinarstva, a nisem našla univerzitetnega založnika. Zato sem jo nekoliko predelala, dodala uvodno poglavje in založnika nazadnje hvaležno našla pri Financah.

V knjigi ne pišete le o Berlusconiji, temveč tudi o dogajanju v Italiji od konca 2. svetovne vojne. Kako je to dogajanje pomagalo k vzponu Berlusconija?
Njegovega političnega uspeha ne moremo razumeti, če ne vemo, kaj je bilo pred njim, če ne poznamo italijanskih povojnih političnih in družbenih razmer. Italija je bila vse povojno obdobje nekakšna odbojna blazinica med blokoma, vzhodnim in zahodnim, hkrati pa je imela najmočnejšo Komunistično partijo v zahodni Evropi. Politične spremembe so bile zato zamrznjene, kar je vodilo k permanentni oblasti Krščanske demokracije, ki si je skupaj s svojimi zavezniki pri zagotavljanju volilnih glasov pomagala s klientelizmom in korupcijo. Te vladne stranke so nazadnje v začetku 90. let prejšnjega stoletja razpadle v korupcijskih škandalih, ki so jih razkrile tožilske preiskave, in na italijanskem političnem prizorišču je nastal prazen prostor, ki ga je uspešno zasedel Berlusconi.

Zakaj in kako je Berlusconi vstopil v politiko?
Silvio Berlusconi je v politiko moral vstopiti, saj je zaradi izpraznjenega političnega prostora to moral storiti; ostal je brez političnih botrov, ki so mu pomagali pri širjenju njegovega medijskega imperija. Sprva je iskal kandidate, ki bi lahko vodili novo stranko, ki bi prevzela volilce starih političnih sil, nazadnje je ugotovil, da je najbolje, če to vlogo prevzame sam. Vsi elementi njegovega poslovnega sistema so se združili v orjaški aparat, ki je imel eno samo nalogo: splavitev novega političnega gibanja in njegovo zmago na volitvah. To jim je leta 1994 uspelo v manj kot treh mesecih.

Zgodba Silvia Berlusconija je zgodba o uspehu; od siromaka do bajno bogatega. Ljudem so takšne zgodbe všeč, verjetno je zato še bolj priljubljen med "navadnimi" Italijani?
To, da je bogat, uspešen poslovnež, je nedvomno del njegove karizme. Poleg tega je takšen, kakršen je - preprost, vedno pripravljen na šalo, tudi kosmato - ljudem všečen zato, ker je dostopen, blizu, njim enak.

Različni "spodrsljaji" italijanskega premierja so dobro zabeleženi in splošno znani, pa vendar se zdi, da njegove priljubljenosti ne more nič spodnesti.
Zadnji škandali, povezani z njegovim spolnim življenjem, so njegov ugled precej zamajali. A je dejstvo tudi, da tisti italijanski volivci, ki zanj volijo predvsem zato, ker levice ne bi nikoli volili, tudi na desni nimajo alternative.

Italijanska opozicija je zelo šibka. Verjetno gre tu iskati razloge, za prepričljivo zmago Berlusconijevega bloka na zadnjih volitvah?
Italijanska levica je Berlusconija podcenjevala, hkrati pa je sama preveč razdrobljena, da bi volivcem lahko ponudila verodostojen politični projekt.

Zdi se, da je Berlusconijeva trenutna vlada zelo močna, da je nič ne more zrušiti. Je to res?
Lahko jo zrušijo sami. Če se torej, kot se je to zgodilo leta 1994, njegovi zavezniki obrnejo proti njemu.

Italijanski gospodarski položaj ni nič kaj rožnat. Bi lahko vedno nižja življenjska raven volivce odvrnil stran od Berlusconija?
Lahko, če bi imeli drugo možnost. To se je zgodilo leta 2006 ob zmagi Romana Prodija, ki je Berlusconija premagal tudi že leta 1996. Takšne možnosti danes ni videti.

Kakšno vlogo pri Berlusconijevemu vzponu in vladanju igrajo mediji, ki so večinoma ravno v njegovi lasti?
Veliko. Kot predsednik vlade lahko Berlusconi vpliva tudi na javno televizijo. In ker 80 odstotkov Italijanov vse informacije dobiva izključno po televiziji, so o dogajanju v državi pogosto obveščeni na način, ki ustreza Berlusconiju.