Berlusconiju se (razumljivo) smeji. Foto: EPA
Berlusconiju se (razumljivo) smeji. Foto: EPA
Berlusconi s svojim Milanom
V Italiji je 'il calcio' (nogomet) svet. Če torej nekdo iz propadajočega kluba naredi šampiona, ni čudnega, da dobi točke. Foto: EPA
Berlusconi deli avtograme
Spektakularna poceni gesla in poceni obljube so znova prepričali Italijane. Foto: EPA
Berlusconi se za uspeh lahko zahvali tudi svojemu medijskemu imepriju. Italijani namreč precej raje gledajo televizijo, kot berejo časopise. Foto: EPA
Komentar volitev v Italiji

71-letni milijarder, ki vodi desnosredinsko Ljudstvo svobode (PDL), je podoba uspeha, ki vedno znova privlači s porazno gospodarsko situacijo izmučeno ljudstvo.

"Volivcem je všeč njegov uspeh, pogum in obljuba, da lahko stvari opravi," Berlusconijev (vnovični) uspeh komentira Frank Walston, profesor političnih ved na Ameriški univerzi v Rimu.

Od zabavljača na križarki do najbogatejšega Italijana
Berlusconi je navsezadnje najbogatejši Italijan, ki se mu je iz študenta, ki je prepeval na prestižnih križarkah po Sredozemlju, uspelo preleviti v spretnega in sposobnega poslovneža, ki je v začetku 60. let postavil novo in za tiste čase zelo sodobno mestno četrt Milano 2, se desetletje pozneje podal v televizijske vode in kmalu razširil mrežo zasebnih televizijskih postaj po vsej Italiji, nato pa v 80. letih izkoristil pomanjkljivo zakonodajo in medije združil v nacionalno mrežo Mediaset, ki je s svojimi tremi kanali še danes edina konkurenca državni televiziji RAI.

A uspehov "viteza", kot ga imenujejo v Italiji, tu še ni bilo konec. V z nogometom obsedeni državi je leta 1986 kupil propadajoči nogometni klub Milan in iz njega napravil eno najuspešnejših evropskih moštev. Njegov podjetniški imperij se je v naslednjih letih razširil na banke, zavarovalnice, založbe in podjetja za filmsko distribucijo.

Prvič na oblasti le pol leta
Prvič se je na politično oblast prebil leta 1994, a se obdržal le pol leta. V vladno palačo se je vrnil leta 2001, kjer je ostal do konca petletnega mandata. Vitez ni prinesel nič dobrega. Italijani se tega obdobja spominjajo predvsem po gospodarskem nazadovanju in sprejetju številnih spornih Berlusconijevih zakonov, ki so koristili predvsem njemu in bližnjim sodelavcem, ki so bili nenehno na sojenju zaradi korupcije.

Zakaj so torej Italijani Berlusconiju nasedli že tretjič? Medijski mogotec je svojo volilno kampanjo zasnoval na predpostavki, da so davki, ki jih je potrdila zdajšnja Prodijeva vlada, previsoki, in da bo njihovo zmanjšanje zagotovilo razvoj italijanskega gospodarstva. Davke je povezal tudi s pomočjo družinam in mladim. Tem naj bi gospodarska reforma omogočila nakup prvega stanovanja; dobili naj bi tudi finančne spodbude za ustvarjanje družine.

Italijani niso za liberalce
Od glavnega političnega tekmeca Walterja Veltronija se je Berlusconijev program med drugim razlikoval po tem, da je Veltroni napovedoval oblikovanje "svobodne in kvalitetne" javne državne televizije RAI, Berlusconi pa televizije ni omenjal.

Točke, kjer se razhajata, so tudi na področju etike, posebej splava in evtanazije. Berlusconi podpira konservativno katoliško stališče, Veltroni pa liberalnejšo rešitev teh vprašanj. In Italija ostaja ena bolj tradicionalnih držav.

Treba je tudi razumeti, da je Berlusconi velik populist in njegov volilni uspeh kaže na to, v kako globoki gospodarski stiski pravzaprav so Italijani, ki so za rešitev iz le-te pripravljeni slediti tudi obljubam človeka, ki je podobne obljube dajal že prvič. In drugič. In je nato v praksi vedno znova postavljal svoje interese pred dobrobit italijanskega ljudstva.

"Vedno naredil manj, kot obljubljal"
"Berlusconi je vedno naredil precej manj, kot je obljubljal," pravi italijanski politični analitik Franco Pavoncello. "Že dvakrat je imel možnost, da reši gospodarstvo, a je vedno dajal prednost lastnim interesom."

S to oceno se strinja tudi Bojan Brezigar, dolgoletni urednik Primorskega dnevnika in desna roka slovenskega zunanjega ministra, ki je za Odmeve dejal: "Italijansko gospodarstvo je v težavah, inflacija visoka, cene naraščajo, ljudje so v stiski ... Ko pride nekdo, ki obljublja, da bo znižal davke in zvišal pokojnine, mu ljudje hočejo verjeti."

Gorazd Bajc s Primorske univerze v Kopru pa še meni, da Italijani v večji meri kot drugi padajo na poceni obljube in prazna gesla, saj je politična kultura v Italiji na precej nizki ravni, ob tem, ko si Italijani želijo predvsem, da bi bili politiki podobni njim. In tu vstopi na prizorišče največji populist med populisti - Berlusconi.

K. S.

Komentar volitev v Italiji