Tokratni krog besednih obtožb se je začel v soboto, ko je hrvaški predsednik Stipe Mesić dejal, da so odnosi med Hrvaško in Srbijo tako rekoč obstali. Čeprav po njegovih besedah državi vzdržujeta stalne stike, pa v njih manjka razprave o medsebojnih odnosih in o razmerah v regiji. In prav to je v tem trenutku, ki v mnogočem spominja na zgodnja 90. leta, več kot potrebno, je prepričan Mesić, ki pravi, da sam ni pesimističen, a le opozarja pred nevarnostjo ponovitve starih napak.

Jeremić: Hrvati etnično čistili
Na odgovor iz Beograda ni bilo treba čakati dolgo. Srbski zunanji minister Vuk Jeremić je kmalu priznal, da odnosi med državama niso na najboljši ravni, vendar je krivdo za tako stanje pripisal Hrvaški in pri tem odprl še nezaceljene rane vojne na Hrvaškem. Sosedo je namreč obtožil, da je s svojih domov pregnala 250.000 pripadnikov srbske narodnosti, in to označil za etnično čiščenje.

"Hrvaška je proti Srbiji vložila tožbo zaradi genocida in v tem trenutki tožbo obravnava Meddržavno sodišče," je dejal Jeremić. Nadaljeval je, da način hrvaškega odnosa do srbske lastnine na Hrvaškem nikakor ni sprejemljiv, prav tako tudi ne odnos do srbskega kapitala, saj ta ne ustreza odnosu Srbije do hrvaškega kapitala. Vložitev tožbe je označil kot rezultat notranjepolitičnih potreb in Zagreb pozval, naj jo opusti.

Jeremić je na Hrvaško pokazal s s prstom tudi zaradi njenega priznanja neodvisnosti Kosova in jo označil kot eno največjih podpornic Ahtisaarijevega načrta, ki je nekdanji srbski pokrajini tlakoval pot do samostojnosti.

Zagreb: Jasno je, kdo je krivec
Hrvaško zunanje ministrstvo je v odzivu na Jeremićeve izjave sporočilo, da skuša Beograd z obtožbami o medvojnem etničnem čiščenju prevaliti del krivde na druge, ko je povsem jasno, kakšna bila vloga Srbije pri razpadu nekdanje Jugoslavije.

"Hrvaška ne bo dovolila manipuliranja z dejstvi in ponarejanja novejše hrvaške zgodovine, še posebej, ker je dobro znano, kdo je odgovoren za vojno na območju držav nekdanje Jugoslavije, vključno z agresijo na Hrvaško," so bili jasni v Zagrebu. Otem so še dodali, da zanikanje odgovornosti Srbije za dogodke v polpretekli zgodovini, vključno z neobičajno tezo, da Srbija ni ogrožala nikogaršnje suverenosti in ozemeljske celovitosti, potrjuje, da se Srbija še ni spoprijela s svojo polpreteklo zgodovino.

Jeremić: Realnost je treba sprejeti
Žogico je iz Beograda v Zagreb v sredo vrnil srbski zunanji minister, ko je v pogovoru za televizijo Pink ponovil tezo, da je Hrvaška med operacijo Nevihta izvajala etnično čiščenje nad srbskim prebivalstvom.

"Nekatere težke stvari so se dogajale na tem prostoru v 90. letih in Srbija pri tem ni izjema, vendar ostaja dejstvo, da je hrvaška država s svojega ozemlja očistila 250.000 ljudi samo zato, ker so bili srbske narodnosti," je dejal Jeremić, ki meni, da bi bilo dobro sprejeti realnost, takšno kot je, se s tem pomiriti in obrniti proti skupni prihodnosti v Evropski uniji.

Balkan spet sivi lase Evropi
A Evropska unija nedvomno ni niti malo zadovoljna z zadnjim prerekanjem na relaciji Beograd - Zagreb, saj ta povzroča le povečevanje napetosti na območju, ki se je pred destletjem izkopalo iz nasilnega obračunavanja med narodi, zdaj pa dogodki kar kličejo po vzporednicah s časi, ki so vodili do balkanske morije.

Še posebej so v Bruslju v skrbeh zaradi odnosov v BiH-u, kjer so vse glasnejše separatistične težnje bosanskih Srbov, medtem ko se mednarodna skupnost trudi za večje združevanje vseh treh narodov in za nagrado nekoč obljublja članstvo v povezavi. Zdaj vsi upajo, da nacionalna čustva ne bodo spet zameglila razuma in državo oddaljila od boljše prihodnosti pripadnike vseh narodov.

G. V.