Ob obletnici operacije, s katero je Hrvaška prevzela nadzor nad ozemljem, ki so ga štiri leta obvladovali Srbi, na Hrvaškem 5. avgusta praznujejo dan zmage in domovinske hvaležnosti. Na osrednji slovesnosti je Bebić povedal, da si je hrvaška vojska med Nevihto prizadevala za vrnitev ustavnega in pravnega reda na svojem ozemlju. "Hrvaška se bo opravičila za to, kar je storila na ozemlju Srbije, vendar mi nismo stopili v Srbijo," je izpostavil Bebić in dodal, da želijo nekateri pozabiti na zmagoviti duh, ki ga je Hrvaški prinesla veličastna zmaga v Nevihti.

Tadić razburil z zahtevo o opravičilu
V dnevih pred obletnico se je srbski državni vrh obregnil ob operacijo, zaradi katere od Zagreba zahteva opravičilo. Na izjavo srbskega predsednika Borisa Tadića sta se odzvala hrvaški premier Ivo Sanader in predsednik Stjepan Mesić. Zatrdila sta, da je bila operacija Nevihta "osvobodilna, pravična in legitimna obrambna operacija", zaradi katere se Hrvaška ne potrebuje opravičevati.

Sanader meni, da je 5. avgust eden najpomembnejših datumov v zgodovini Hrvaške in hkrati najboljši datum za obeležitev dneva hrvaških veteranov. Poklonil se je vsem, ki so si prizadevali za obrambo domovine, in opozoril, da brez Nevihte ne bi bilo današnjih uspehov hrvaške zunanje politike.

Vojaško-policijska akcija Nevihta se je začela 4. avgusta 1995, 5. avgusta pa so hrvaške sile vkorakale v Knin, kar je pomenilo padec Srbske krajine. Operacija se je uradno končala 7. avgusta, ko se je 21. korpus srbske vojske Krajine predal hrvaškim silam.

Dan žalosti v Srbiji
V Srbiji se obletnice Nevihte spominjajo z grenkobo. Med Nevihto je po njihovih trditvah umrlo med 1.500 in 2.000 Srbov, z domov pa jih je bilo pregnanih okoli 250.000. Hrvati navajajo, da je domove kljub drugačnim navodilom tedanjega hrvaškega predsednika Franja Tudjmana zapustilo okoli 90.000 Srbov.

T. V.