Glavna sirska uporniška skupina je napovedala, da bo Homs po mestih Alep in Hama njihov naslednji cilj na poti do prestolnice Damask.

Sirski observatorij za človekove pravice s sedežem v Veliki Britaniji je sporočil, da se je sirska vojska zaradi napredovanja upornikov umaknila iz Homsa na njegovo obrobje, vendar je obrambno ministrstvo v Damasku te navedbe zanikalo.

Observatorij je sporočil, da so vladna letala izvedla več zračnih napadov na most Al Rastan na avtocesti med Homsom in Hamo ter na položaje v bližini mosta. Da bi upočasnili napredovanje upornikov, so sile sirskega predsednika Bašarja Al Asada na avtocesti severno od Homsa, tretjega največjega mesta v Siriji, postavile tudi zemeljske ovire.

Kurdske Sirske demokratične sile (SDF), ki jih podpirajo ZDA, so v petek zavzele mesto Deir el Zor na vzhodu države in prevzele nadzor nad puščavo ob meji z Irakom, kjer so se prebili do mejnega prehoda Albu Kamal.

Na jugu v pokrajini Dera so lokalni borci in nekdanji uporniki zavzeli eno od glavnih vojaških oporišč, znano kot Liwa 52, blizu mesta Herak, potem ko so se boji razširili na območje na jugu ob meji z Jordanijo, ki je zaradi tega zaprla mejo s svojo severno sosedo.

V odzivu na spopade v Siriji je izraelska vojska sporočila, da bo okrepila prisotnost na zasedenem Golanskem višavju. Zatrdila je, da "spremlja razvoj dogodkov in je pripravljena na vse scenarije, tako napadalne kot obrambne", ter dodala, da ne bo dopuščala nobene grožnje v bližini izraelske meje.

Rusko veleposlaništvo v Damasku je medtem danes pozvalo ruske državljane, naj državo zapustijo s komercialnimi poleti prek delujočih letališč, Jordanija pa je zaprla meje s Sirijo.

Visoki iranski uradnik je dejal, da bo Teheran, ki je od začetka vojne v Gazi osredotočen na napetosti z glavnim sovražnikom Izraelom, v Sirijo poslal rakete, brezpilotna letala in več svetovalcev.

Vodja glavne uporniške frakcije in nekdanje sirske veje Al Kaide, zdaj znane kot Hajat Tahrir al Šam (HTS), je v pogovoru za CNN dejal, da nameravajo "zgraditi Sirijo", hkrati pa vrniti sirske begunce iz Libanona in Evrope na svoje domove.

To je bil prvi intervju Al Džolanija, odkar je njegova skupina 27. novembra sprožila bliskovito ofenzivo proti Asadovim silam.

Množičen beg iz Homsa

Več deset tisoč pripadnikov manjšinske skupnosti alavitov, ki ji pripada tudi Asad, beži iz Homsa, saj se bojijo, da bodo uporniki še napredovali, je pred tem sporočil observatorij. Množica ljudi se je tako iz tretjega največjega sirskega mesta odpravila proti sredozemski obali, kjer imajo alaviti močno skupnost. "Bojimo se, da se bo to, kar se je zgodilo v Hami, ponovilo tudi v Homsu. Strah nas je, da se bodo uporniki maščevali," je za AFP dejal neki prebivalec Homsa. Ceste, ki vodijo iz Homsa, so zato močno nagnetene.

Upornikom je v četrtek uspelo zavzeti Hamo, ob tem pa napovedali popolno osvoboditev mesta. Številni prebivalci so prišli pozdravit uporniške borce. Vodja HTS-ja je v videoposnetku dejal, da so zavzeli Hamo, da bi "očistili rano, ki je Sirijo skelela 40 let". S tem je mislil na zatrtje Muslimanske bratovščine leta 1982, ki je zahtevalo več tisoč življenj.

Al Džolani je nato prebivalcem Homsa sporočil, "da je zdaj prišel tudi čas za Homs", piše BBC. Homs je namreč naslednje mesto na poti od Alepa do Damaska.

Damask: Umik vojske taktičen ukrep

Sirska vojska je priznala, da je izgubila nadzor nad Hamo. Obrambni minister Ali Abas pa je vztrajal, da je umik vojske začasen taktični ukrep. "Naše sile so še vedno v bližini," je dejal v izjavi, ki jo je posredovala sirska tiskovna agencija Sana.

To je bilo prvič po izbruhu državljanske vojne v Siriji leta 2011, da je sirska vojska izgubila nadzor nad Hamo. Ta je strateško pomembna, saj je tamponsko območje za zaščito prestolnice Damask. Če bi uporniki zavzeli še Homs, bi to med drugim pomenilo prekinitev povezave med Damaskom in sirskimi sredozemskimi pristanišči.

Umik sirske vojske iz Hame se je zgodil po hitri ofenzivi islamskih skrajnežev, ki so v nekaj dneh prevzeli nadzor nad precejšnjim ozemljem na severu Sirije, vključno z Alepom, drugim največjim mestom v državi. Spopadi so do zdaj zahtevali več kot 820 smrtnih žrtev, med njimi najmanj 111 civilistov.

Asad želi okrepiti vladne sile za protiofenzivo, zato je odredil 50-odstotno povišanje plač poklicnih vojakov.