Iran je zaradi atentata na Hanijo napovedal povračilni napad na Izrael. Foto: Reuters
Iran je zaradi atentata na Hanijo napovedal povračilni napad na Izrael. Foto: Reuters

Kanani je uboj političnega vodje Hamasa Ismaila Hanije označil za kršitev mednarodnega prava. Dodal je, da ima Teheran pravico disciplinirati sionistični režim in ustaviti njegove zločine.

Napetosti v regiji so se povečale po uboju Hanije v Teheranu in enega najvišjih poveljnikov Hezbolaha Fuada Šukra v Bejrutu. Glede na nedavne grožnje Irana z napadom na Izrael ni jasno, kdaj in kako bi se lahko zgodilo zagroženo maščevanje. Iransko vodstvo in libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah, ki je njegov zaveznik, sta večkrat omenila, da naj bi se to zgodilo v "naslednjih nekaj dneh".

Na pogovore v Teheran prispel Šojgu

V Teheran je prispel nekdanji ruski obrambni minister Sergej Šojgu, ki je zdaj sekretar ruskega varnostnega sveta. Pogovarjal se bo z najvišjimi iranskimi predstavniki, med drugim tudi s predsednikom države Masudom Pezeškianom.

V izraelskem napadu na Libanon dve smrtni žrtvi

V izraelskem napadu na jug Libanona sta bila ubita dva človeka, tudi reševalec, ki je z motorjem skupaj s sopotnikom potoval na ogled kraja, ki je bil pred tem tarča napada. Napad se je zgodil v bližini pokopališča v kraju Mais al Džabal, ki je od meje z Izraelom oddaljen manj kot dva kilometra in je bil v zadnjih mesecih že večkrat tarča napadov.

"Železna podpora" ZDA Izraelu

Ameriški obrambni minister Lloyd Austin je predtem izraelskemu kolegu Joavu Galantu v primeru povračilnega napada Irana zagotovil "železno podporo". Izrael lahko v primeru povračilnega napada Irana računa na obrambno pomoč ameriške vojske, je v telefonskem pogovoru z Galantom zatrdil Austin. Ministra sta po navedbah Pentagona razpravljala tudi o premikih ameriških sil za izboljšanje zaščite sil, krepitev obrambnih zmogljivosti Izraela in za odvračanje in zmanjšanje napetosti v regiji. "Delamo vse, kar je mogoče, da bi preprečili, da razmere ne eskalirajo," pa je dejal namestnik ameriškega svetovalca za nacionalno varnost Jon Finer.

Ameriški državni sekretar Antony Blinken pa je govoril z iraškim premierjem Šijo Al Sudanijem in poudaril, da morajo vse strani umiriti razmere in jih skušati stabilizirati ter se izogniti nadaljnjemu zaostrovanju.

Pentagon je sporočil, da je Austin izrazil tudi podporo prekinitvi ognja v Gazi in dogovoru o izpustitvi preostalih talcev na območju Gaze.

Tudi G7 poziva k umiritvi razmer

O napetostih na Bližnjem vzhodu so v nedeljo razpravljali tudi zunanji ministri članic skupine G7, ki so v skupni izjavi vse strani, vpletene v konflikt, pozvali, naj se izogibajo dejanjem, ki bi lahko privedla do stopnjevanja napetosti v regiji.

Sorodna novica Fajon: Za krizo na Bližnjem vzhodu ni vojaške rešitve

Blinken je kolegom iz G7 povedal, da bi po ocenah Washingtona Iran in Hezbolah lahko v naslednjih 24 do 48 urah napadla Izrael. Poudaril je, da natančnega časovnega okvira napada ne pozna, a da je odziv Irana neizogiben. Dodal je, da je izvajanje pritiska na Teheran, naj omeji svoj napad, najboljši način za preprečitev vojne v regiji, poroča izraelski časopis Times of Israel.

Kot je medtem poročal časopis Washington Examiner, pa se bo ameriški predsednik Joe Biden zaradi naraščajočih napetosti na Bližnjem vzhodu sestal z ekipo za nacionalno varnost. Srečanja se bo udeležila tudi podpredsednica ZDA Kamala Harris. Biden naj bi o razmerah v regiji razpravljal tudi z jordanskim kraljem Abdulahom II.

V Teheranu sta se sestala jordanski in iranski zunanji minister, Ajman Safadi in Ali Bageri Kani. Foto: Reuters
V Teheranu sta se sestala jordanski in iranski zunanji minister, Ajman Safadi in Ali Bageri Kani. Foto: Reuters

Jordanija med dvema stranema

V iransko prestolnico Teheran pa je na redek obisk z namenom "izmenjave stališč o regionalnih in mednarodnih vprašanjih" v nedeljo prišel jordanski zunanji minister Ajman Safadi. Šlo je za prvi obisk kakšnega jordanskega zunanjega ministra v Iranu v dveh desetletjih.

Sogovornike je skušal prepričati, naj si premislijo in ne napadejo Izraela. A iranski predstavniki so Safadiju dejali, da "ni prostora za kompromise" in da se bodo na uboj Hanije odločno odzvali. Iranski predsednik Pezeškian je dejal, da je bil uboj Hanije "velika napaka sionističnega režima, ki ne bo ostala brez odgovora", poroča Guardian.

Jordanija sicer velja za zahodno zaveznico, a v državi živi tudi velika palestinska skupnost, saj je več kot polovica jordanskega prebivalstva Palestincev ali ima palestinske korenine. Safadi je že pred obiskom zatrdil, da v Teheran ne prinaša nobenega sporočila Izraela.

Jordanijo tudi skrbi, da bi lahko Iran napadel tudi Jordanijo, če bi iranski režim presodil, da Aman pomaga Izraelu pri obrambi pred iranskim napadom. Ob prvem iranskem napadu z brezpilotniki na Izrael aprila letos je Jordanija v svojem zračnem prostoru sestrelila nekaj iranskih brezpilotnikov, prav tako je francoski mornarici dovolila namestitev radarjev.

V državi pa po drugi strani potekajo veliki protesti v podporo Palestincem v Gazi. Safadi je prejšnji teden obsodil uboj Hanije in ga označil za "grozljiv zločin in potezo, ki pomeni kršitev mednarodnega in humanitarnega prava ter poseg v suverenost države".