Po večurni razpravi, ki je trajala vso noč, je v knesetu 64 od 120 poslank in poslancev glasovalo za dopolnila, s katerimi bodo omejili delovanje in pristojnosti vrhovnega sodišča.

V skladu z zakonom vrhovno sodišče odločitev vlade ali njenih članov ne bi več moglo razglasiti za nerazumne. To bi med drugim lahko vplivalo na imenovanje ministrov.

Kritiki trdijo, da bi tak zakon spodbujal korupcijo in zlorabo položaja, na drugi strani pa zagovorniki pravijo, da bi zakon omogočil učinkovito vladanje z omejevanjem posredovanja vrhovnega sodišča. Premier Benjamin Netanjahu je dejal, da to "ni konec demokracije, ampak krepitev demokracije".

Po poročanju izraelskih medijev je 56 poslank in poslancev glasovalo proti. Za potrditev zakona ga morajo potrditi še v dveh branjih, kar bi se lahko zgodilo do konca meseca, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Pred glasovanjem so iz poslopja parlamenta varnostniki odvlekli protivladne protestnike, ki so protestno sedeli na tleh, poroča Al Džazira.

V znak nasprotovanja so organizatorji protestov, ki potekajo že od napovedi reforme v januarju, za danes napovedali "dan motenj".

Protestniki so že zgodaj zjutraj blokirali več cest po državi. Nosili so izraelske zastave in protestne napise, na katerih so pozivali k ustavitvi uničevanja demokracije. Lokalni mediji so poročali o več aretacijah. Policija je na glavni cesti med Tel Avivom in Jeruzalemom protestnike razgnala z vodnimi topovi.

Voznike so organizatorji pozvali, naj vozijo še posebej počasi in na ta način izrazijo svoje nasprotovanje reformi, ki bo po njihovem ogrozila neodvisnost pravosodja in demokracijo.

Voditelja opozicije Jair Lapid in Beni Ganc sta Netanjahujevo skrajno desno koalicijsko vlado pozvala, naj se vrne za pogajalsko mizo. Ganc je ob tem izraelskega predsednika Izaka Hercoga pozval, naj se v ta namen sreča z Netanjahujem in Lapidom ter znova zažene pogajanja o reformi, ki so jih prekinili pred tedni. Hercog je v nedeljo že izrazil pripravljenost na njihovo nadaljevanje, saj meni, da o reformi ni bilo zadostne razprave.

Pravosodna reforma, sestavljena iz niza zakonov, bi vladi tudi zagotovila nadzor nad imenovanjem vrhovnih sodnikov, z navadno večino v knesetu pa bo mogoče razveljaviti sodbe vrhovnega sodišča. Odpravila bi tudi pooblastilo sodišča, da posameznikom s kazensko evidenco prepove opravljanje visokih funkcij.

Sorodna novica Protesti proti izraelski pravosodni reformi: Obramba demokracije ali "fantazijske dežele"?