V tej regiji je v nesrečah, povezanih s podnebnimi spremembami, v povprečju na leto poškodovanih in prisiljenih, da zapustijo domove, sedem milijonov ljudi. Na leto umre več kot 2600 ljudi, škode je za dve milijardi dolarjev, ugotavlja raziskava.

Direktorica IMF-a Kristalina Georgieva je spomnila na suše v severni Afriki, Somaliji in Iranu, epidemije in invazije kobilic v Afriškem rogu, hude poplave na Kavkazu in v srednji Aziji.

Analiza, ki obsega podatke za zadnje stoletje, je pokazala, da se je v regiji v tem času temperatura dvignila za 1,5 stopinje, dvakrat več, kot velja za svet, in sicer 0,7 stopinje.

Poročilo ugotavlja, da sta Bližnji vzhod in srednja Azija najbolj na udaru podnebnih sprememb, posledice pa čutijo tako ljudje kot gospodarstvo.

Georgieva je dejala, da mora svet zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za 50 odstotkov do leta 2030.

Pohvalila je Združene arabske emirate, pomembnega proizvajalca nafte, ki so obljubili, da bodo vložili več kot 160 milijard dolarjev v obnovljive vire energije, s čimer naj bi dosegli ogljično nevtralnost. Egipt medtem vlaga v sodobne tehnologije namakanja in izobraževanje v boju proti podnebnim spremembam.

Direktorica IMF-a je poudarila pomen vključevanja politik prilagajanja podnebnim spremembam v nacionalne gospodarske strategije, med njimi vlaganja v odporno infrastrukturo in boljšo zaščito pred poplavami.

Dejala je, da bi lahko potrebe po vlaganju javno infrastrukturo predstavljale 3,3 odstotka bruto domačega proizvoda na leto za posamezne države v regiji v naslednjem desetletju, kar je več kot dvakrat več za države v razvoju.