Tretje mesto trenutno zaseda predsednik parlamenta Mohamad Bager Galibaf z 2,6 milijona glasovi. Sledi mu nekdanji notranji minister Mostafa Purmohamadi, ki je prejel okoli 150.300 glasov. Skupno je bilo doslej preštetih več kot 19 milijonov glasovnic.

Po nekaterih podatkih je bila volilna udeležba okoli 40-odstotna, manj kot so želele oblasti. Višja udeležba bi namreč zmanjšala krizo legitimnosti v času, ko je javnost nezadovoljna zaradi gospodarskih težav in omejevanja političnih in družbenih svoboščin.

Kritiki pravijo, da nizke udeležbe volitev v zadnjih letih kažejo na zmanjšanje legitimnosti sistema. Leta 2021 je bila udeležba na predsedniških volitvah 48-odstotna, na parlamentarnih v marcu pa 41-odstotna.

Volitve naj sicer ne bi privedle do večjih sprememb v politiki Islamske republike, a njihov izid bi vendarle lahko vplival na izbiro naslednika vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja, ki je na položaju od leta 1989.

Kljub odločilni vlogi vrhovnega voditelja predsednik države vodi vsakodnevno upravljanje države in ima vpliv na zunanjo in notranjo politiko.

Razlike med vodilnima kandidatoma

Pezeškianova stališča pa so precej drugačna od Džalilijevih. Zagovarja zmanjšanje napetosti v odnosih z Zahodom, gospodarske reforme, družbeno liberalizacijo in politični pluralizem.

Pezeškian je med drugim dejanja t. i. moralne policije označil za "nemoralna", poroča BBC. Ob oddaji glasu je dejal, da bodo spoštovali zakon, ki ženskam narekuje obvezno nošenje naglavne rute, a da "ne bi smelo biti nikakršnega vsiljivega ali nečloveškega odnosa do žensk".

Mislil je na smrt Mahse Amini, mlade iranske Kurdinje, ki je leta 2022 umrla v policijskem pridržanju. Moralna policija jo je namreč pridržala po domnevni kršitvi pravil glede dostojnega oblačenja.

Na drugi strani je Džalili oster nasprotnik Zahoda, njegova zmaga pa naj bi pomenila še bolj antagonističen odnos Irana.

Vsi predsedniški kandidati so sicer obljubljali oživitev gospodarstva, ki trpi zaradi zahodnih sankcij, slabega upravljanja in korupcije.