Zbralo se je več tisoč ljudi. Foto: Reuters
Zbralo se je več tisoč ljudi. Foto: Reuters

Do protestov je prišlo nekaj dni po prisegi najbolj desničarske vlade v 74-letni zgodovini Izraela, ki napoveduje širitev nezakonitih naselbin na okupiranem palestinskem ozemlju in reforme na področju pravosodja.

Protestniki so nosili transparente z napisi, kot sta "demokracija v nevarnosti" in "skupaj proti fašizmu in apartheidu". Nekateri so imeli mavrične zastave, simbol boja za enakopravnost LGBT-skupnosti.

Protestniki so v soboto pozivali tudi k miru in sobivanju med judovskimi in palestinskimi prebivalci Izraela. Izrael sicer od leta 1967 okupira palestinska ozemlja Gaza, Zahodni breg in Vzhodni Jeruzalem. Eno glavnih načel nove izraelske vlade je ideja, da "ima judovsko ljudstvo izključno in nevprašljivo pravico do vseh delov dežele Izrael". Gre za poimenovanje ozemlja, ki obsega ne zgolj države Izrael, pač pa tudi okupirana ozemlja (vključno s sirsko Golansko planoto).

Kot poroča Al Džazira, so protest vodili levičarski in palestinski poslanci v izraelskem parlamentu.

Kritiki vlado obtožujejo, da je napovedala vojno pravosodnemu sistemu. Novi pravosodni minister Jariv Levin želi omejiti pristojnosti vrhovnega sodišča. Med drugim bi glede na načrte vlade poslanci in poslanke lahko sprejemali zakone, ki jih je vrhovno sodišče, najvišje sodišče v državi, že razglasilo za neustavne.

S tem bi parlament lahko preglasoval odločitev vrhovnega sodišča z navadno večino 61 glasov. Minister predlaga tudi, da bi imela politika večjo vlogo pri imenovanju sodnikov vrhovnega sodišča in da bi lahko ministri sami imenovali svoje pravne svetovalce, namesto da jim svetujejo neodvisni strokovnjaki.

"Res nas je strah, da bo naša država izgubila demokracijo in da gremo v smeri diktature zgolj zaradi enega človeka, ki se želi rešiti svojega sojenja," je dejal 77-letni protestnik. Mislil je na Netanjahuja, ki se mu sodi zaradi obtožb o korupciji.

Netanjahu je bil premier že med letoma 1996 in 1999 ter med 2009 in 2021. V njegovi tokratni vladi so tudi politik, ki je lani priznal utajo davkov, ter več skrajnih desničarjev, med njimi Itamar Ben-Gvir, ki je bil v Izraelu obsojen podpiranja teroristične organizacije.