Neodvisna mednarodna preiskovalna komisija Združenih narodov za zasedena palestinska ozemlja in Izrael je 30. oktobra Generalni skupščini predstavila poročilo o napadih na zdravstvene ustanove in osebje v Gazi med 7. oktobrom lani in avgustom letos. Ekipa, ki jo je imenoval Svet ZN-a za človekove pravice s predsedujočo Navi Pillay, nekdanjo visoko komisarko ZN-a za človekove pravice, je ugotovila, da je Izrael v tem času izvajal politiko uničenja zdravstvenega sistema Gaze, da je izraelska vojska izvajala vojne zločine in načrtno napadala zdravstvena poslopja ter pobijala, pridržala in mučila zdravstveno osebje.

Komisija je v poročilu zapisala, da je izraelska ofenziva od 7. oktobra povzročila "uničenje že tako šibkega zdravstvenega sistema v Gazi z dolgoročnimi učinki na pravico civilnega prebivalstva do zdravja in življenja. Napadi na zdravstvena poslopja so sestavni element tako širšega napada izraelskih varnostnih sil na Palestince v Gazi ter fizično in demografsko infrastrukturo Gaze kot prizadevanj razširiti okupacijo." Komisija je tako v poročilu izrecno ugotovila, da Izrael izvaja "načrtno politiko uničenja zdravstvenega sistema v Gazi".

Ob tem so po ugotovitvah ZN-ove komisije izraelske sile "načrtno ubijale, ranile, aretirale, pridržale, zlorabljale in mučile zdravstveno osebje ter napadale zdravstvena vozila, kar predstavlja vojne zločine namernega ubijanja in zlorabljanja ter iztrebljanje, ki je zločin proti človečnosti". Vse to je izraelska vojska počela med zaostrovanjem zapore Gaze, "zaradi česar gorivo, hrana, voda, zdravila in zdravstvene potrebščine niso dosegli bolnišnic, obenem pa je drastično zmanjšala število dovoljenj za bolnike, da zapustijo območje za zdravstveno oskrbo". Ta dejanja pomenijo "kolektivno kaznovanje" Palestincev v Gazi, je poudarila komisija.

Izrael je uničil oziroma onesposobil večino bolnišnic in drugih zdravstvenih ustanov v Gazi. Glede na poročilo ZN-ove komisije je bilo sredi julija od 36 bolnišnic 20 povsem nedelujočih, 16 pa je bilo le delno delujočih. V zadnjem letu je bilo ob tem po podatkih ministrstva za zdravje v Gazi v izraelskih napadih tam ubitih okoli 1000 zdravstvenih delavcev. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je Izrael med 7. oktobrom lani in 30. julijem letos v Gazi izvedel 498 napadov na zdravstvena poslopja.

Izraelske sile so z zračnimi napadi na bolnišnice povzročile obsežno škodo na stavbah in okolici in tudi številne žrtve. Obkolile so bolnišnična območja, preprečile dobavo zdravstvenih potrebščin in prihod ali odhod civilistov, izdajale so ukaze za evakuacije, a preprečevale varne evakuacije, vdirale so v bolnišnice, kjer so aretirale bolnišnično osebje in bolnike, ovirale so tudi dostop humanitarnih agencij, piše v poročilu komisije ZN-a. Ta je ugotovila tudi, da je izraelska vojska neposredno napadala medicinske konvoje Mednarodnega odbora Rdečega križa, ZN-a, Palestinskega Rdečega polmeseca in nevladnih organizacij.

"Ne obstajajo tipični pogoji v bolnišnici v Gazi"

Kako se vsebina ZN-ovega poročila kaže na terenu v Gazi, so pojasnili v britanski človekoljubni organizaciji Zdravstvena pomoč za Palestince (Medical Aid for Palestinians), ki deluje od leta 1982 in katere zdravstveno osebje je prisotno v Gazi, na Zahodnem bregu in v Libanonu. "Ne obstajajo tipični pogoji v bolnišnici v Gazi, saj tako rekoč ni več v celoti delujočih bolnišnic. Delali smo v bolnišnici Naser, ki je zadnja preostala bolnišnica z omembe vrednimi zmožnostmi. A tam ni bilo osnovnih higienskih izdelkov, kot sta alkoholni gel in milo, večkrat pa nam je zmanjkalo gaz, sterilnih rokavic, kirurških halj in sterilnih pokrival," je za MMC dejal Nizam Mamode, britanski upokojeni kirurg, ki je septembra kot prostovoljec delal v bolnišnici Naser v Han Junisu na jugu Gaze.

Združeni narodi redno poročajo, da Izrael onemogoča dobavo nujno potrebne humanitarne pomoči. Medtem ko so razmere, ki jih je Izrael ustvaril v Gazi, predvsem na severu, vse bolj nemogoče, je dobava pomoči najmanjša v več mesecih. Glavni prehodi med Izraelom in severom okupiranega območja, kjer živi še več kot 400.000 Palestincev, so zaprti, od prvega oktobra tako tja ni prišlo nič hrane in drugih ključnih potrebščin. Izrael namreč želi vse tamkajšnje prebivalce prisiliti v odhod proti jugu Gaze.

"Na meji čakajo zdravstvene potrebščine, a jih izraelske oblasti zaustavljajo. Večina običajnih zdravstvenih pregledov ni mogočih, oddelki pa so prenatrpani z bolniki in njihovimi sorodniki v nehigienskih razmerah, bolniki so v bolnišničnih posteljah na balkonih izpostavljeni prahu in dežju," je razmere v bolnišnicah opisal Mamode.

Na severu Gaze delujejo le tri bolnišnice, Kamal Advan, Al Avda in Indonezijska bolnišnica, in še te zgolj delno. Direktor bolnišnice Kamal Advan v Bejt Lahiji na skrajnem severu Gaze Husam Abu Safija je v nedeljo dejal, da je izraelska vojska bombardirala otroški oddelek in rezervoarje vode. Po direktorjevih besedah je bila bolnišnica tarča silovitega obstreljevanja tudi v času obiska delegacije WHO-ja.

Ministrstvo za zdravje v Gazi je mednarodne organizacije pozvalo, naj v bolnišnice na severu pošljejo zdravstvene in kirurške ekipe. Takšno pomoč nujno potrebuje predvsem bolnišnica Kamal Advan. Ministrstvo je mednarodne organizacije pozvalo, naj pošljejo tudi reševalna vozila za prevoz ranjencev in bolnih v bolnišnice.

Bolniki in ranjenci se ne spopadajo samo s slabimi fizičnimi razmerami in pomanjkanjem zdravil ter drugih potrebščin, pač pa tudi s pomanjkanjem zdravstvenega osebja. Ker je Izrael ubil ali pridržal številne zdravnike in medicinske sestre ali pa so ti odšli, po besedah britanskega kirurga "ni dovolj izkušenega osebja, čeprav preostali odlično opravljajo svoje delo. Zelo veliko bolnikov, ki bi sicer preživelo, umre, večina ranjenih pa je žensk in otrok."

Sorodna novica Slovenija se kljub katastrofi v Gazi v odnosu do Izraela večinoma omejuje na pozive in pričakovanja

"Najpretresljivejši so bili streli v glave otrok"

Mamode je opisal, kakšne poškodbe so v Gazi najbolj tipične. Spadajo v tri kategorije: poškodbe zaradi eksplozij, torej bombardiranja, streljanja brezpilotnih letalnikov in strelov ostrostrelcev. Poškodbe zaradi eksplozij običajno vključujejo "odtrgane ude in poškodbe v predelu trebuha in prsi". Druge vrste poškodb nastajajo zaradi "namernega streljanja civilistov z brezpilotnimi letalniki, ki so bodisi avtonomni bodisi jih upravljajo ljudje". Kot je dejal, so imeli veliko primerov, ko so letalniki napadali ženske in otroke, ki so skušali pobegniti. V teh primerih so bile praviloma to poškodbe v predelu trebuha in prsi. "Najpretresljivejši pa so bili enkratni streli v glave, predvsem pri otrocih, kar je nakazovalo, da so jih namerno streljali ostrostrelci, saj žrtve niso imele drugih poškodb. Videli smo veliko takšnih primerov."

O namernem streljanju otrok so poročali tudi številni drugi tuji zdravniki, ki so kot prostovoljci pomagali v Gazi. Julija je 45 ameriških zdravnikov, ki so delali v različnih bolnišnicah v Gazi, predsedniku ZDA Joeju Bidnu in podpredsednici Kamali Harris poslali odprto pismo, v katerem so opozorili na svoje izkušnje in zahtevali ukrepanje. Zdravniki, ki so se podpisali pod pismo, so opisovali oskrbo otrok, ki so bili po njihovem mnenju načrtno poškodovani. "Vsak od nas je vsakodnevno zdravil prednajstniške otroke, ki so bili ustreljeni v glavo in prsi," so zapisali.

Eden od podpisnikov pisma je bil ameriški kirurg Adam Hamawy, ki je po poročanju CNN-a dejal: "Vsi smo videli popolno uničenje družbe, človeških življenj, strukture zdravstvene oskrbe." Kot nekdanji vojaški kirurg je deloval v Sarajevu, New Yorku na dan napadov 11. septembra 2001 in Iraku. A kot je dejal, vse tiste izkušnje niso primerljive s tem, kar je videl v Gazi. 90 odstotkov smrtnih žrtev, ki jih je videl, je bilo namreč žensk in otrok. Hamawy je maja delal v Evropski bolnišnici v Han Junisu na jugu Gaze, kjer je opravil 115 posegov rekonstruktivne kirurgije. Izvajal je amputacije, zdravil opekline in oskrboval strelne rane v obraz. Zdravil je predvsem otroke, mlajše od 14 let.

"Zdravljenje raka ne obstaja"

Uničenje, ki so ga izraelske sile povzročile na zdravstveni infrastrukturi v Gazi, ima močno škodljive posledice za dostopnost, kakovost in razpoložljivost zdravstvenih storitev, kar močno povečuje smrtnost in obolevnost, opozarja poročilo komisije ZN-a. Napadi na zdravstvena poslopja so "poslabšali že tako katastrofalno situacijo", saj bi ob ljudeh s hudimi poškodbami, katerih število je močno naraslo, zdravstveno oskrbo potrebovali tudi vsi s kroničnimi boleznimi in tisti, ki potrebujejo specialistično oskrbo.

Obleganje Gaze, ki je med drugim povzročilo pomanjkanje goriva in elektrike, je močno vplivalo na delovanje zdravstvenih ustanov in zmanjšalo razpoložljivost opreme, potrebne za reševanje življenj, zdravstvenih potrebščin in zdravil. Posledica tega je manj prioritetna oskrba bolnikov s kroničnimi boleznimi, kar je privedlo do zapletov in smrti, ki bi se jim lahko izognili. Bolnišnicam primanjkuje pitne vode in sanitarij.

Nezmožnost obravnave zdravstvenih težav onkraj poškodb, nastalih zaradi bombardiranja in streljanja, je britanski kirurg Mamode označil za "skrito ceno vojne". Kot je dejal, "skoraj ni mogoče zdraviti 'normalnih' bolezni, ki so v mirnem času ozdravljive. Zdravstvene potrebščine so močno omejene, tako da je denimo težko dobiti inzulin in ga hraniti v šotorih brez elektrike. Tako smo videli veliko bolnikov s smrtno nevarno diabetično ketoacidozo. Zdravljenje raka ne obstaja in zaradi pomanjkanja primerne vaskularne kirurške oskrbe sem moral amputirati več udov," je dejal britanski kirurg.

Edina onkološka bolnišnica v Gazi je bila Turška bolnišnica južno od mesta Gaza, ki je postala tarča izraelske vojske kmalu po začetku napadov na Gazo. 30. oktobra lani jo je zadel izstrelek, 1. novembra pa je prenehala delovati, ker ji je zmanjkalo goriva. Zaradi zaprtja te bolnišnice je okoli 10.000 bolnikov z rakom ostalo brez zdravljenja, piše v poročilu komisije ZN-a. Bolnišnice v Gazi ob tem ne morejo več nuditi oskrbe na področju duševnega zdravja, zelo malo specializiranega osebja pa lahko pomaga otrokom, ki trpijo psihološke težave, vključno z otroki, ki imajo samomorilne misli ali imajo težnje po samopoškodovanju.

Od Gaze do Libanona

45 ameriških zdravnikov, ki so julija opozorili na stanje v Gazi, je v pismu od predsednika Bidna zahtevalo takojšnjo prekinitev ognja in embargo na dobavo orožja Izraelu. Washington njihove zahteve ni upošteval, medtem pa Izrael podobno prakso ponavlja v Libanonu.

Po podatkih tamkajšnjega ministrstva za zdravje je Izrael v Libanonu v zadnjem letu ubil najmanj 163 zdravstvenih in reševalnih delavcev in poškodoval 55 bolnišnic in 158 reševalnih vozil. Samo v prvem mesecu svojih vsesplošnih zračnih napadov na Libanon, ki so se začeli 23. septembra, je izraelska vojska poškodovala 34 bolnišnic, ubila 111 zdravstvenih delavcev na področju nujne zdravstvene pomoči in zadela 107 reševalnih vozil. V teh napadih je bilo poškodovanih 20 odstotkov vseh bolnišnic, registriranih pri zdravstvenem ministrstvu. Od konca septembra je izraelska vojska na območju štirih bolnišnic ubila osem ljudi, osem zdravstvenih poslopij pa je moralo zapreti vrata.

Organizacija za zaščito človekovih pravic Human Rights Watch je konec oktobra izraelsko vojsko pozvala, naj "takoj preneha nezakonito napadati zdravstvene delavce in zdravstvene ustanove", zaveznike Izraela pa, naj "prekinejo dobavo orožja Izraelu glede na resnično tveganje, da bo to uporabljeno v hudih zlorabah".

Izraelska vojska je od 7. oktobra lani v Gazi po podatkih tamkajšnjega ministrstva za zdravje ubila najmanj 43.341 ljudi, od tega najmanj 16.765 otrok. Več kot 10.000 ljudi je pogrešanih oziroma zakopanih pod ruševinami bombardiranih stavb. Ranjenih je bilo najmanj 102.105 ljudi.

V tem času je Izrael na okupiranem Zahodnem bregu ubil 767 ljudi, vključno s 166 otroki. Ranjenih je bilo najmanj 6250 ljudi.

V Libanonu pa je izraelska vojska od oktobra lani po podatkih libanonskega ministrstva za zdravje ubila 2986 ljudi, ranila pa jih je 13.402. Med ubitimi je najmanj 772 žensk in otrok.