Slovenci Madagaskar sicer poznamo predvsem prek uspešnega delovanja misijonarja Pedra Opeke, a po drugi strani je malokrat izpostavljeno, da je mednarodna skupnost popolnoma izolirala otok, ker se tamkajšnja politika ne zna dogovoriti za priznanje oblasti, ceno pa plačuje 22 milijonov Malgašev, ki so zdaj revni med najrevnejšimi.

Po državnem udaru mednarodna izolacija
Pred petimi leti je tropski unikatni raj, bogat z začimbami in naravnimi viri, doživel državni udar. Izvoljeni predsednik Marc Ravalomanana je bil pregnan, oblast pa je ob pomoči vojske prevzel Andry Rajoelina, populistični mladi župan glavnega mesta. Mednarodna skupnost, tako afriška kot svetovna, zamenjane oblasti ni hotela priznati in za kazen je bila odtegnjena vsa mednarodna pomoč, ki je takrat predstavljala kar 70 odstotkov letnega državnega proračuna. V državo priteka le najnujnejša človekoljubna pomoč, na otoku pa deluje le še peščica tujih nevladnih organizacij.

Dvoboj "nadomestkov" finančnemu ministru
Po petih letih "prehodnega obdobja", zunanjih pritiskov in političnih pogajanj so na Madagaskarju končno izvedli predsedniške volitve, na katerih sta se v drugem krogu soočila dva nadomestka Marca in Andryja (politike na otoku praviloma poimenujejo po imenih), saj zdaj nekdanja predsednika po izsiljenem kompromisu nista smela kandidirati na volitvah. To je po več kot dveh letih pogajanj dosegla Južnoafriška razvojna skupnost (SADC), združba 15 držav z juga Afrike, ki je gonilna sila procesa politične sprave in organizacije volitev.

Državna volilna komisija je v petek po začasnih uradnih izidih za zmagovalca razglasila Heryja Rajaonarimampianinana (Andryjev nadomestni kandidat in dosedanji finančni minister), ki je 20. decembra prejel 53,5 odstotka glasov, medtem ko je Jean Louis Robinson (Marcov nadomestni kandidat in v času njegove vlade minister za zdravje) dobil 46,5 odstotka glasov. A poraženi Jean Louis, sicer zmagovalec 1. kroga, ki je potekal 25. oktobra, je vložil več kot 300 pritožb, zaradi česar še vedno niso bili razglašeni uradni izidi, s čimer bi država dobila zakonitega in v tujini priznanega predsednika.

Opazovalci niso videli večjih nepravilnosti
Mednarodni opazovalci menijo, da večjih nepravilnosti ni bilo in da je končni izid verodostojen, volja dobre polovice volivcev, ki so oddali glas. A strah ostaja, kaj bo, če poraženi tabor še vedno ne bo hotel priznati neuspeha, še zlasti ker zaostajajo tudi pri izidih parlamentarnih volitev. Andryjevo gibanje MAPAR tako po začasnih izidih zaseda 53 sedežev v 151-članskem parlamentu, medtem ko ima Marcova stranka MAP zagotovljenih 30 poslancev v spodnjem domu.

Malgaši si želijo stopiti v prihodnost
Stranka leta 2009 odstavljenega predsednika Marca Ravalomanana je tako že zagrozila z "dnevi jeze", kar ob prepričljivi zmagi Jeana Louisa v glavnem mestu Antananarivu močno skrbi policijo in vojsko, ki sta izrazito na strani Andryja Rajoeline.

"Za navadne ljudi je bil odhod na volitve le poskus, da gremo končno naprej, da se obrne stran in skušamo nadaljevati normalno življenje. Upamo, da bomo dobili nazaj, kar najbolj potrebujemo, in to so mednarodna pomoč in še bolj naložbe, ki so pobegnile med krizo," pojasnjuje osnovno volilno motivacijo večine Malgašev odvetnica Sahondra Rabenarivo.

Sesuto gospodarstvo, hirajoči turizem
Z mednarodnimi sankcijami se je ustavila obnova infrastrukture, hkrati so se prekinile naložbe v izkoriščanje rudnih bogastev, megalomanski rudnik boksita podjetja Rio Tinto v Port Dauphine na jugu države ne deluje s polno zmogljivostjo. Politični nemir je ohromil turizem, saj zdaj obišče otok le dobra tretjina turistov od 312 tisočih, kot jih je na vrhuncu razcveta leta 2007 obiskalo državo, kjer se je še zlasti na severu v posebnih letoviščih razvil tudi turizem za petične goste. Veliko se upa v odkritje nafte, pri čemer so izjemno dejavna kitajska podjetja, a dokler veljajo sankcije in ni mednarodne priznane vlade, se tuji vlagatelji zavedajo, da podeljene koncesije nimajo velike veljave.

Pred pol stoletja razvita kolonija
Vsa bogastva edinstvenega otoka niso doslej prinesla Malgašem tako rekoč nič. Ob osamosvojitvi leta 1960 je Madagaskar spadal med najbolj razvite francoske kolonije, ki je imel spodobna izhodišča za razvoj. A desetletja eksperimentiranja s socializmom po afriškem okusu, nesposobnosti centraliziranih oblasti in nemirnih političnih prenosih oblasti je odneslo vse prednosti in tudi večino pozitivne kolonialne gospodarske dediščine, pri čemer levji delež odgovornosti nosijo domači oblastniki.

Gospodarski preobrat pod Marcom
Pomembno vloga vseskozi in še zlasti v zadnji krizi igra nekdanja kolonialna gospodarica Francija, ki je z mešanimi signali (obsojala je udar, hkrati pa edina še naprej pošiljala finančno pomoč) ustvarjala dodatno zmedo in po eni strani omogočila, da se je Andry Rajoelina tako dolgo lahko upiral zunanjemu pritisku. Po drugi strani ni bila nikakršna skrivnost, da odstavljeni predsednik Marc Ravalomanana ni bil po francoskem okusu, saj se je začel gospodarski zasuk k Južni Afriki, drugim afriškim sosedam in azijskim gospodarstvom.

Osebno okoriščanje, prodaja zemlje Korejcem
Kljub vidnemu gospodarskemu zagonu med letoma 2002 in 2008 je Ravolomanana zapravil naklonjenost ljudi z osebnim izkoriščanjem razvoja, pri čemer je njegova družina odpirala nova podjetja kot po tekočem traku in gradila hotele v vseh večjih mestih. Strel v koleno pa je bila odločitev o prodaji rodovitne zemlje - vlada je za 99 let dala v najem več kot milijon hektarjev obdelovalne zemlje korejskemu podjetju Daewoo Logistics, kar pa je bilo po prevratu razveljavljeno.

Sankcije onemogočile velike obete
Krvavi dogodki ob državnem udaru 2009, ko je bilo v nasilju ubitih 113 ljudi, so prekršili tudi dolgotrajni tabu - nasilni kriminal. V malgaški kulturi, v kateri vladajo številne vraže, je bilo nasilje izredno redek pojav, a nekoč ena najvarnejših afriških držav zdaj postaja vse bolj podobna sosedom na črni celini, kjer še zlasti v velikih mestih ne manjka nasilnih zločinov. "Madagaskar ima odlične vire, tako naravne kot človeške. Veliko obeta, a je bila država res hudo prizadeta s sankcijami," je ugotovitev enega izmed opazovalcev preteklih volitev.

Razpadlo šolstvo in zdravstvo
Na četrtem največjem otoku na svetu, katerega površina je nekaj večja od Francije, so ceste v katastrofalnem stanju in sodijo med najslabše v Afriki. Med otroki je podhranjenost v kritičnih razsežnostih. Državni zdravstveni sistem je razsut, šolski sistem je zaradi sankcij popolnoma omajan, saj ni plač za učitelje v državnih šolah. Številna podjetja, izbrana na vladnih razpisih nikoli niso dobila plačila, ker tuje pomoči ni bilo. Korupcija je vsepovsod, na vseh ravneh, od prometnih policistov do visokih uradnikov. Okoli 90 odstotkov Malgašev mora preživeti z manj kot dvema dolarjema na dan.

Rajski otok, kjer živi kuga
Da so razmere na Madagaskarju res obupne, potrjuje tudi najhujši izbruh kuge v zadnjega pol stoletja, v zadnjega pol leta je zaradi uradno izumrle bolezni umrlo 42 ljudi, pri čemer so to samo zdravniško potrjeni primeri. Madagaskar nujno potrebuje zdravilo, a po volilnih zapletih sodeč je malo verjetno, da so bile to zadnje volitve.