Obeti za podaljšanje sicer niso slabi, kar so posredno že nakazali tudi v ruskem uradu za priseljevanje, saj da v preteklem letu ni naredil ničesar narobe in da razlogi za azil ostajajo nespremenjeni, vseeno pa je tudi čakanje do izteka določen signal.

V ozadju utopična pogajanja z ZDA?
A tudi če mu bo Rusija podaljšala azil, bo to za 31-letnika bolj slaba tolažba, saj si želi zapustiti to državo. Predvsem se želi vrniti domov, njegovi odvetniki pa naj bi se o tem na skrivaj ves čas pogajali s predstavniki ZDA.

Vendar sodeč po javnih izjavah ameriške vlade, je ta vrnitev precej utopična, saj ta ostaja pri stališču, da je Snowden zločinec in izdajalec, ki mora za svoja dejanja odgovarjati na sodišču. Celo če bi želela, si Bela hiša amnestije za Snowdna iz političnih razlogov ne bi mogla privoščiti.

Razkril vsenavzoča prisluškovanje in nadzor
Odkar je Snowden lani v imenu resnice pobegnil iz domovine, je svetovna javnost dobila precej boljši vpogled v orwellovsko lakoto ameriškega obveščevalnega aparata, ki množično nadzoruje spletne in telefonske komunikacije Američanov in ljudi po vsem svetu, prisluškuje voditeljem zavezniških držav, industrijsko vohuni in še kaj.

Senca je obenem padla tudi na evropske države, ki očitno pridno sodelujejo z ameriškimi obveščevalci pri množičnem zbiranju podatkov o njihovih državljanih. Za to gre zasluga ogromni količini zaupnih dokumentov, ki jih je izmaknil agenciji za nacionalno varnost NSA in predal peščici skrbno izbranih evropskih novinarjev.

Objavljenih le nekaj sto od milijona dokumentov
Od dokumentov, ki naj bi jih bilo kar milijon in pol, jih je bilo sicer doslej objavljenih le nekaj sto, številna presenečenja pa naj bi šele sledila. A že to, kar je bilo objavljeno, je bilo dovolj, da je povzročilo val ogorčenja po vsem svetu in nemalo zapletov v odnosih ZDA z drugimi državami, Snowdnu pa je med drugim prineslo nominacijo za Nobelovo nagrado za mir.

Snowden je strokovnjak za računalništvo in je v preteklosti med drugim delal za ameriško obveščevalno agencijo Cia, obrambno obveščevalno službo Dia in že omenjeno NSA. Maja je v prvem pogovoru za kakšen ameriški medij, za televizijo NBC, dejal, da je izšolan obveščevalec, ki je deloval na vseh ravneh, ter je za NSA in Cio pod krinko deloval tudi v tujini.

Globoko grlo hkrati junak in izdajalec
Zgodovinsko krajo zaupnih obveščevalnih dokumentov - menda največjo v zgodovini ZDA - je izvedel, ko je prek zasebnih obveščevalnih podjetij kot pogodbeni analitik delal za NSA.

20. maja je nato najprej s Havajev pobegnil v Hongkong, kjer je novinarjema Glennu Greenwaldu in Lauri Poitras predal dragocene dokumente. Približno dva tedna pozneje so bili prvi izmed njih že objavljeni, Snowden pa je v videoposnetku, ki ga je objavil angleški Guardian, razkril svojo identiteto.

14. junija ga je ameriški State Department obtožil kršitev protivohunskega zakona in kraje vladne lastnine, za kar je zagroženih skupaj 30 let zapora. 22. junija so mu ZDA preklicale potni list in od takrat že ves čas zahtevajo njegovo izročitev.

23. junija je Snowden na letalu iz Hongkonga priletel na moskovsko letališče Šeremetjevo in tam za kar 39 dni obtičal na tranzitnem območju, saj ni imel ne potnega lista ne ruskega vizuma. V tem času je zaprosil za azil v kar 21 državah, veliko se je ugibalo predvsem o kateri izmed levo usmerjenih latinskoameriških držav, a na koncu je končal v Rusiji. A rusko gostoljubje ima tudi ceno - ni več objavljanja novih dokumentov.

Veliko razprav, malo ukrepov in sprememb
Objave Snowdnovih dokumentov so medtem v ZDA privedle do nekaj kozmetičnih sprememb najspornejših programov nadzora, a vsesplošni nadzor se nadaljuje. Čeprav so razkritja sprožila glasno razpravo o početju ameriške vlade ter o ravnotežju med nacionalno varnostjo na eni in pravico do zasebnosti na drugi strani, kakšnih večjih posledic ni bilo.

Snowden za nekatere ostaja junak, za druge pa izdajalec. Kot pravi sam, je bil njegov edini motiv "ljudi seznaniti s tem, kar se počne v njihovem imenu, in o tem, kar se dela proti njim".