Številni svetovni mediji zadnje dni pišejo, da naj bi Španija resnično zaprosila za reševalni sveženj, ki ga je Evropska unija vzpostavila po težavah z Grčijo, ki so oslabile evro in zamajale njegovo prihodnost. Španski časopis El economista je poročal, da naj bi reševalni sveženj za Španijo že pripravljali Evropska unija, Mednarodni denarni sklad (IMF) in ZDA. Načrt naj bi vseboval posebno kreditno linijo v višini do 250 milijard evrov, del denarja pa naj bi si Španija sposodila v okviru instrumenta držav območja evra v višini do 440 milijard evrov.

Španska vlada je vse govorice odločno zavrnila. "Španija je država, ki je solventna, trdna in močna, z mednarodno kredibilnostjo," je zagotovil španski premier Jose Luis Rodriguez Zapatero. Pritrdil mu je tudi tiskovni predstavnik Evropske komisije, ki je dejal: "Z gotovostjo lahko povem, da ne bomo razpravljali o reševanju Španije. Gre za govorice in natolcevanje".

EU krepi zaupanje v skupno valuto
Uradniki v Madridu, Parizu in Bruslju zdaj vztrajno zatrjujejo, da reševanje Španije, ki bi evropski dolg in evrsko krizo pahnila v novo fazo negotovosti, ni na dnevnem redu zasedanja voditeljev vlad in držav članic Evropske unije v Bruslju. Bruseljski diplomati pred srečanjem voditeljev, kjer naj bi ti stopili na pot bolj discipliniranega in usklajenega nadzora financ ter sprejeli finančne in gospodarske odločitve za zagotovitev stabilnosti evra in gospodarskega okrevanja, pošiljajo pozitivna znamenja. Te reforme naj bi okrepile zaupanje v skupno evropsko valuto in okrepile 750 milijard evrov vredno varovalko Evropske unije in IMF-a, ki so jo prejšnji mesec oblikovale države članice evrske skupine.

Kljub temu se svetovni trgi ne morejo otresti strahu pred zlomom španskega gospodarstva, ki že dalj časa grozi, da bo sledilo Grčiji. Razmere so precej podobne tistim, ki so marca in aprila v finančni pekel pahnili Grčijo, temu pa sledi tudi vrednost evra. Strah, da se bo špansko gospodarstvo zlomilo, je vplival tudi na zmanjšanje vrednost evra, ki je izgubil vse, kar je v zadnjih sedmih dneh pridobil.

Španske banke ostale brez zaveznikov
Španski bankir Francisco Gonzalez je potrdil, da tuje zasebne banke nočejo zagotavljati likvidnosti za svoje španske kolege. "Finančni trgi so umaknili svoje zaupanje v državo," je dejal in dodal, da so za večino španskih podjetij mednarodni denarni trgi zaprti. Da bi vsaj malce olajšala razmere, je Evropska centralna banka v zadnjih dneh zagotovila rekordno likvidnost za španske banke. Zavračanje posojil španskim bankam spominja na dogajanje na ameriškem trgu jeseni leta 2008, ko je propadla banka Lehman Brothers.

Strauss-Kahn miri prestrašeno javnost
Vodja Mednarodnega denarnega sklada Dominique Strauss-Kahn bo v petek obiskal Madrid, kjer se bo srečal s premierjem Zapaterom. Prvi svetovni bančnik je že zavrnil vse govorice, da naj bi bil to krizni obisk. "To je redni delovni obisk," je povedal novinarjem v Parizu in dodal: "Danes sem v Franciji - ali govorice namigujejo tudi na propad Francije?"

Današnji vrh evropskih voditeljev v Bruslju je bil namenjen dogovoru voditeljev o tem, kako bodo zagotovili dolgotrajno kredibilnost skupne evropske valute, a je grožnja pred špansko krizo vse postavila na glavo. Če se bodo vse govorice o težavah izkazale za resnične, bo Španija porabila velik del evropskega kriznega denarja, kar pa si evropski voditelji gotovo ne želijo.

Kako rešiti evro in se izogniti novi recesiji?
Kljub zbližanju, ki sta ga ta teden dosegla Pariz in Berlin, sta francoski predsednik Nicolas Sarkozy in nemška kanclerka Angela Merkel še vedno na dveh bregovih glede načina, kako bi preprečili dolžniško krizo in krizo skupne valute, kar bi Evropo pahnilo nazaj v recesijo. Sarkozy si želi "evrsko vlado" za 16 članic evrskega območja, Merklova pa zagovarja bolj ohlapno "evrsko vlado", ki pa bi nadzirala vseh 27 članic Evropske unije. Pariz skrbi tudi, da bi varčevalni ukrepi, ki jih je prejšnji teden napovedal Berlin, Evropo pahnili nazaj v krizo.

Francoske strahove je v sredo ubesedil tudi milijarder George Soros, ki je posvaril, da bi lahko Evropa naslednje leto zapadla v recesijo, ki bi za seboj potegnila socialne nemire in porast nacionalizma, kot ga je Evropa poznala v 30. letih prejšnjega stoletja. "To je pravi strah trenutnih razmer - da bi z vpeljavo fiskalne discipline v času nezadostnega povpraševanja in šibkega bančnega sistema Evropo pravzaprav pahnili navzdol," je povedal Soros.

Bodo ukrepi španske vlade uspešni?
Pok španskega nepremičninskega balona je povzročil hudo krizo v državi, ki se trenutno spopada z 20-odstotno brezposelnostjo, drugo najvišjo v Evropski uniji. Premier Zapatero je prejšnji mesec predstavil serijo ukrepov, med njimi tudi zmanjšanje porabe za 15 milijard evrov v dveh letih in zmanjšanje plač javnih uslužbencev, ki naj bi Španiji pomagali iz krize. Če bodo ukrepi uspešni, bo pokazal čas, gotovo pa je, da nova kriza Evropski uniji ne bi dobro dela.