Žene Srebrenice se borijo za resnico o genocidu v Srebrenici. Foto: EPA
Žene Srebrenice se borijo za resnico o genocidu v Srebrenici. Foto: EPA
Tihi protest sorodnikov žrtev v Haagu
Sorodniki žrtev pokola so vložili tožbo proti Nizozemski. Foto: EPA
Nekdnji ameriški predsednik Bill Clinton se je žrtvam poklonil septembra 2003. Foto: EPA

Gre za združenje s sedežem v Tuzli, ki ga v glavnem sestavljajo vdove in matere, pred desetimi leti pobitih žrtev na območju Srebrenice. Glavni cilj združenja je boj za resnico in pravico o izginotju njihovih družinskih članov.

Zavzemajo se tudi za to, da pred roko pravice pride čim več vojnih zločincev, odgovornih za genocid, izvršen nad njihovimi družinskimi člani.

Prizadevajo si za čim prejšnje končanje postopkov identifikacije najdenih posmrtnih ostankov v več množičnih grobiščih na tem območju. Njihova skrb je tudi, da se ne bi vprašanja povezana z odnosom do teh žrtev in odgovornostjo zločincev, ki so jih povzročili, marginalizirala in bi dobila sekundarni pomen glede na dnevno politične dogodke.

Tožba proti Nizozemski
Lani je združenje vložilo tožbo proti Nizozemski, katere vojaki so bili leta 1995 zadolženi za varovanje prebivalcev srebreniške enklave, v katero so se zatekli številni muslimani. Sorodniki žrtev so namreč prepričani, da bi lahko nizozemski kontingent mirovnih sil preprečil pokol, ki so ga Srbi izvršili pred očmi Nizozemcev. Od njihove države zahtevajo denarno nadomestilo.

V sojenju, ki še poteka so nastopili številni nizozmeski vojaki, ki pa so dejali, da so lahko pred desetimi leti, ko je v enklavo vkorakala Vojska Republike srbske, le nemo spremljali ločevanje moških od žensk in otrok. Slednje so z avtobusi prepeljali na območje pod nadzorom muslimanskih sil, moške pa so večinoma pobili.

Spominska slovesnost
Tako bo tudi letos 11. julija potekala žalna slovesnost v spominskem parku v Potočarih, ki naj bi se je udležilo okoli 50.000 ljudi. Svojo prisotnost na slovesnosti so potrdili tudi številni visoki predstavniki iz tujine, med njimi predsednik haaškega sodišca Theodor Meron, nizozemski zunanji minister Ben Bot, evropski komisar za širitev Olli Rehn, britanski zunanji minister Jack Straw, kot prvi visoki srbski predstavnik pa tudi srbski predsednik Boris Tadic. Prisoten naj bi bil tudi slovenski zunanji minister in predseduoci Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) Dimitrij Rupel.

V tem kraju pri Srebrenici so leta 2003 odprli spominski center, kjer so od takrat pokopali že 1.327 identificiranih trupel, žrtev omenjenga poboja. Predvsem gre za moške stare med 14 in 75 let, njihove ostanke pa so izkopali iz 60 množicnih grobišc po državi. Ob tokratni slovesnosti bodo pokopali še 610 prepoznanih posmrtnih ostankov.