države učinkovitejše in dostopnejše zdravstvo, je zaradi krize kar tretjina držav članic OECD-ja, tudi Slovenija, zmanjšala izdatke za zdravstvo.

Države so izdatke za zdravstvo krčile z nižanjem cen medicinskih proizvodov - predvsem farmacevtskih izdelkov -, proračunskimi omejitvami in zmanjševanjem plač v bolnišnicah. Poročilo OECD-ja opozarja, da se krčenje zdravstvenih storitev oziroma spremembe v njihovem financiranju izvajajo tako, da jih bolniki vedno pogosteje plačujejo samoplačniško, kar vpliva na dostop do zdravstvene oskrbe.

V vseh članicah OECD-ja so zaradi krčenja izdatkov za zdravstvo najbolj prizadete skupine prebivalstva z nizkimi dohodki. Te bi se utegnile odreči potrebni oskrbi, kot so zdravila in pregledi ob kroničnih boleznih, kar bi lahko imelo dolgoročne zdravstvene in gospodarske posledice za najobčutljivejše dele družbe.

Slovenija na 8. mestu
Izdatki za zdravstvo na prebivalca so med letoma 2009 in 2011 upadli v 11 od 33 članic OECD-ja. Največji, 11,1-odstotni povprečni letni padec so v tem obdobju zaznali v Grčiji, sledi Irska s 6,6 odstotka. Slovenija je z 1,2-odstotnim padcem na osmem mestu.

V preostalih državah so v tem obdobju izdatki rasli občutno počasneje kot pred krizo. Le v Izraelu in na Japonskem se je rast izdatkov od leta 2009 v primerjavi s prejšnjim desetletjem pospešila. Več kot šestodstotno rast od leta 2009 so imeli tudi v Južni Koreji, a je bila ta vendarle počasnejša kot v letih pred tem.

Manj denarja za preventivne programe
Več kot tri četrtine članic OECD-ja je ob tem poročalo o krčenju realnih izdatkov za preventivne zdravstvene programe v letu 2011 v primerjavi z letom 2010, polovica pa jih je zanje porabila manj kot leta 2008.

OECD v poročilu izraža zaskrbljenost zaradi krčenja izdatkov za stroškovno učinkovite preventivne programe za preprečevanje debelosti, zlorabe alkohola in kajenja. Izpostavlja, da bo vsakršne kratkoročne koristi za proračun verjetno močno zasenčil dolgoročni učinek na zdravje prebivalstva in izdatke zanj.

Upad uživanja alkohola in tobaka
Kriza je imela sicer na drugih področjih zdravja v članicah OECD različen vpliv. Ob začetku krize so zaznali porast samomorov, kar se je stabiliziralo. Manj je smrtnih žrtev v prometnih nesrečah, v več državah sta upadli tudi poraba alkohola in tobaka.

Narasla uporaba antidepresivov
Sicer pa poročilo ugotavlja še, da prebivalci 33 članic OECD-ja pojedo vedno več tablet za zdravljenje kroničnih bolezni. Med letoma 2000 in 2011 je tako na primer poraba antidepresivov porasla s 35 na 56 dnevnih doz na 1000 prebivalcev. Podoben porast porabe so izmerili tudi pri zdravilih za visok krvni tlak, kar OECD povezuje z vedno višjo telesno težo prebivalstva.