"Večkrat sem že ponovil, da bi moralo biti Ukrajini omogočeno, da uporabi orožje, ki ji ga dostavimo – ne le, da bi ustavila puščice, ampak tudi strelce. V to še vedno verjamem. Upam, da bomo o tem znova razpravljali in da se bodo vse države članice strinjale, da je to potrebno," je dejal ob prihodu na zasedanje.

Tudi nekateri drugi zunanji ministri držav članic EU-ja so ob prihodu v Bruselj izrazili načelno podporo odločitvi Bele hiše, da Ukrajini dovoli uporabo raketnih sistemov za napade na Rusijo.

Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je dejala, da so "ZDA sprejele pomembno odločitev v podporo ukrajinski zračni obrambi", a obenem poudarila, da pri tem ne gre za spremembo strategije zahodnih držav. "Odločitev ameriške strani je v tem trenutku zelo pomembna," je dejala.

Francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot je novinarjem dejal, da je tudi odločitev Pariza, da dovoli s svojimi raketami Kijevu napade na tarče na ruskem ozemlju, "še vedno na mizi". "Odkrito smo povedali, da je to možnost, o kateri bi razmislili, če bi omogočila napade na cilje, od koder Rusi trenutno napadajo ukrajinsko ozemlje," je dejal novinarjem v Bruslju.

Sorodna novica Kremelj: Biden z dovoljenjem za uporabo raket dolgega dosega v Rusiji "priliva olje na ogenj"

Fajon za trajen in pravičen mir v Ukrajini

Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon se je zavzela za poziv k trajnemu in pravičnemu miru V Ukrajini, ki ga bo Kijev sprejel in bo imel podlago v Ustanovni listini ZN-a. "Dobava raket dolgega dosega bi lahko imela ravno nasproten učinek," je zapisala na omrežju X. Na vprašanje glede dobave tovrstnih raket Ukrajini pa morajo po besedah ministrice odgovoriti predvsem države, ki takšne rakete imajo. "Dejstvo je, da Rusija napade stopnjuje, zato je treba Ukrajini še naprej pomagati, da se brani," je na X še zapisala Fajon.

Po njenih besedah mora biti Ukrajina vključena v vse pogovore o miru. Dolžnost unije pa je še naprej podpirati Ukrajino, je poudarila. Kot je na družbenem omrežju X sporočilo zunanje ministrstvo, je tudi izrazila zaskrbljenost zaradi podpore, ki jo Rusiji zagotavljajo tretje države.

Tisoč dni od začetka ruske agresije v Ukrajini, kolikor bo minilo v torek, bi moralo biti po mnenju ministrice opomin na izjemen odpor in odločenost Ukrajine, da se bori za suverenost, svobodo in vrednote demokratičnega sveta. Podprla je tudi prizadevanja Ukrajine za organizacijo drugega mirovnega vrha, na katerem bi sodelovali tudi Rusija, Kitajska, Brazilija in Indija.

Litovski zunanji minister Gabrielius Landsbergis pa je poudaril predvsem, da ni jasno, koliko takšnih raket Ukrajina sploh ima. "Za zdaj še ne odpiram penine, ker ne poznamo podatka, koliko raket dolgega dosega sploh je v Ukrajini. Tako da je pravo vprašanje, ali imajo dovolj raket, ki bi imele vpliv na spremembo razmer na bojišču."

Dodal je: "Strategija deeskalacije, ki smo jo sprejeli v zadnjih treh letih, je bila neuspešna, zato zdaj potrebujemo drugo, ki temelji na sili in ki jo zahtevajo baltske države in druge, vključno z Ukrajino." Pojasnil je, da to pomeni orožje za Kijev, odpravo vseh omejitev in strategijo, ki bo temeljila na zmagi. Izrazil je še upanje na spremembe z novim vodstvom v EU-ju in ZDA.

Italijanski zunanji minister Antonio Tajani je poudaril, da stališče Italije glede uporabe zavezniškega orožja ostaja nespremenjeno. "Lahko se uporablja zgolj na ukrajinskem ozemlju," je dejal. Zavzel se je tudi za organizacijo mirovne konference za Ukrajino, na kateri bi sodelovali tudi predstavniki Rusije, Kitajske, Indije in Brazilije.

Kitajski brezpilotniki za Rusijo?

V okviru razprave zunanjih ministrov so na dnevnem redu informacije, da naj bi kitajsko podjetje izdelovalo brezpilotne letalnike za Rusijo. Borrell je potrdil, da ima Unija poročila o tovarni na Kitajskem, ki naj bi proizvajala brezpilotne letalnike in jih pošiljala Rusiji za uporabo na ukrajinskem bojišču. Čeprav o tem še nimajo jasnih dokazov, pa je pričakovati živahno razpravo ministrov.

Unija je bila namreč že do zdaj zaskrbljena zaradi kitajskega pošiljanja izdelkov za dvojno rabo Rusiji, če pa bi se potrdile informacije o pošiljanju brezpilotnih letalnikov, bi to pomenilo, da je Kitajska začela neposredno vojaško podpirati Rusijo in da je opustila svojo nevtralno držo.

Pred morebitnim ukrepanjem želi Unija ugotoviti, ali takšna tovarna dejansko obstaja, ali so bili letalniki res poslani v Rusijo in kaj o tem vedo kitajske oblasti. Visoki evropski diplomat sicer težko verjame, da bi se to lahko dogajalo brez njihove vednosti.

Če se bodo informacije izkazale za resnične, je napovedal podobne sankcije, kot jih je Unija zaradi vojaške pomoči Rusiji sprejela proti Belorusiji, Iranu in Severni Koreji. Napovedal je tudi, da bo Unija Ukrajini poslala jasno sporočilo, da ji bo še okrepila vojaško pomoč, je poročal dopisnik RTV Slovenija Igor Jurič.