Bouetflika je na oblasti od leta 1999. Foto: EPA
Bouetflika je na oblasti od leta 1999. Foto: EPA
Hosni Mubarak in Abdelaziz Bouteflika
Bouteflika noče, da bi se mu "zgodila ulica" kot pri njegovem egiptovskem kolegu Mubaraku. Foto: EPA

Za popuščanje zahtevam opozicije se je alžirska vlada v luči napovedanih protivladnih protestov odločila za ukinitev izrednih razmer, ki so jih oblasti do zdaj opravičevale kot nujne zaradi boja proti islamskim skrajnežem, ki so povezani s teroristično mrežo Al Kaida. Ker je nasilje skrajnežev v zadnjem času pojenjalo, so se v javnosti pojavila vprašanja, ali so izredna pooblastila vlade sploh še potrebna.

Ukinitev izrednih razmer bo sledila v "zelo bližnji prihodnosti", je besede alžirskega predsednika svojim ministrom prenesla državna tiskovna agencija APS, ki pa ni navedla, kdaj se bo to v resnici zgodilo. Bouteflika je dejal, da bi morala vlada sprejeti nove ukrepe za spodbujanje novih delovnih mest in tako narediti konec naraščajoči brezposelnosti, ki je še posebej očitna med mladimi Alžirci.

Predsednik je nacionalni televiziji in radijskim postajam, ki so pod nadzorom države in kjer ni slišati protivladnih stališč, naročil, da več svojega prostora namenijo vsem političnim strankam.

Prepoved shodov v prestolnici ostaja
Vseeno pa je Bouteflika jasno nakazal, da bo obstajala meja pri uvajanju političnih svoboščin, in bo tako še naprej veljala prepoved shodov v prestolnici tudi po ukinitvi izrednih razmer. Ob tem je opozoril opozicijske skupine, da "se svoboda ne bi smela končati v situaciji, ko bi stvari ušle izpod nadzora ali v anarhiji, ki je že do zdaj veliko stala Alžirijo".

"Gre za korak v pravo smer," je napoved alžirskega predsednika komentiral politični analitik Mohamed Lagab, ki v tem vidi, da je Bouteflika razumel, kako negotove so razmere.

V zadnjih nekaj tednih so alžirske oblasti že privolile v nekatere spremembe, da bi preprečile morebitne množične proteste. Na začetku januarja, še pred nizom protestov v drugih arabskih državah, so bili v nekaterih alžirskih mestih priča nemirom zaradi visokih cen hrane. Ubita sta bila dva človeka, več sto jih je bilo ranjenih.

Po nemirih je vlada posredovala z znižanjem cen osnovnih prehranskih izdelkov in naročila povečanje uvoza pšenice, da ne bi bilo morebiti motenj pri oskrbi s kruhom in s tem posledično protestov.

Nekateri poznavalci menijo, da je Alžirija v drugačnem položaju kot Egipt in Tunizija, saj ji ogromni prihodki od nafte in plina omogočajo zadovoljitev nekaterih potreb svojih državljanov, še posebej zdaj, ko so cene nafte na svetovnih trgih poskočile na okoli sto dolarjev za skoraj 159-litrski sod.