Za Brammertza je bilo najpomembnejše srečanje v srbski prestolnici sestanek z operativno skupino, ki se ukvarja s prijetjem še edinih dveh haaških ubežnikov. Na podlagi tega sestanka bo glavni haaški tožilec v torek končal redno šestmesečno poročilo o sodelovanju Srbije s haaškim sodiščem. Poročilo bo Varnostni svet ZN-a obravnaval 6. decembra.

Po glavni delovni hipotezi haaškega tožilstva se nekdanji vojaški poveljnik bosanskih Srbov in nekdanji vodja samooklicane Srbske krajine na Hrvaškem skrivata v Srbiji, čeprav operativne skupine niso osredotočene samo na Srbijo.

"Mladić se zna skrivati"
Brammertz meni, da se Mladić ne skriva sam, zato je preiskava osredotočena na tiste, ki mu pomagajo. "Če je bil Mladić doslej uspešen pri skrivanju, gotovo obstajajo razlogi. On je profesionalec, zna se skrivati in zna ukrepati. Jasno je, da ni sam in da uživa podporo drugih oseb, in to je v središču preiskave," je dejal Brammertz.

Zato je glavni haaški tožilec prepričan, da je izredno pomembno, da se sodi tistim, ki pomagajo haaškima beguncema, saj s tem nakažejo, da jim grozijo stroge kazni.

Kljub nedvomnemu napredku v sodelovanju srbskih oblasti s Haagom za Brammertza ostaja prva prednostna naloga haaškega sodišča prijetje Mladića in Hadžića. Pri vprašanju, ali Srbija polno sodeluje s haaškim sodiščem, Barmertz ni hotel dati jasnega odgovora in je dejal le, da je bil od leta 2008 storjen napredek, vendar še vedno niso na cilju.