Breivik, ki ga je norveška policija v petek zasliševala kar deset ur, je na zaslišanju povedal, da so ga zanimale tudi druge tarče, povezane z vlado premierja Jensa Stoltenberga. Odvetnik policije Paal-Fredrik Hjort Kraby je povedal, da naj bi šlo za tarče, ki se zdijo za terorista naravna izbira. "Tarči sta bili vlada in laburistična stranka," je povedal Hjort Kraby, o podrobnostih pa ni želel govoriti.

Tudi drugih podrobnosti o zaslišanju norveška policija ni želela izdati, so pa dejali, da je Breivik med zaslišanjem vprašal, koliko ljudi je pobil v napadih 22. julija, ko so mu povedali, pa naj ne bi pokazal nobenih čustev.

Je želel Breivik napasti tudi kraljevo palačo?
Je pa norveški tabloid Verdens Gand v današnji izdaji zapisal, da naj bi Breivik razmišljal tudi o napadu na kraljevo palačo, predvsem zaradi njene simbolne vrednosti, ter na sedež vladajoče laburistične stranke zaradi njihove vloge pri ustvarjanju multikulturne družbe, ki jo je Breivik tako zelo preziral.

Breivik je na svojem morilskem pohodu prejšnji petek ubil 77 ljudi. Najprej je v vladnem središču Osla eksplodiral avtomobil bomba, kjer je umrlo osem ljudi, nato pa se je Breivik podal še na morilski pohod na otok Utoya v bližini prestolnice, kjer je potekal tabor podmladka vladajoče laburistične stranke in kjer je ubil 69 ljudi. Na otoku Utoya je Breivika aretirala policija, trenutno pa v zaporu čaka na sojenje.

Norveške oblasti niso bile pozorne na napadalca
Norveške oblasti so povedale, da Breivik, ki je pred napadom na svetovnem spletu objavil 1.500 strani dolg manifest, kjer je predstavil svoja skrajno desna stališča, ni bil na njihovem seznamu desničarskih skrajnežev in da je napad pripravljal več let, ne da bi o tem povedal svojim prijateljem ali družini. Policija je ob tem dodala še, da niso našli ničesar, kar bi potrdilo njegove trditve, da naj bi bil del mreže, ki je načrtovala napade po vsej Evropi.

Na Norveškem so sicer v petek začeli pokopavati prve žrtve pokola, ki so jih pred tem že identificirali in v javnosti objavili njihova imena in podatke. Na žalni slovesnosti, ki so jo pripravili laburisti, je premier Jens Stoltenberg napad označil kot napad na demokracijo, ki ga bodo Norvežani premagali skupaj, pozval pa je tudi k enotnosti naroda.