Kot je po dvodnevnem zasedanju v Bruslju povedal generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg, so obrambni ministri razpravljali tudi o "sovražnih dejanjih, ki jih Rusija izvaja v zaveznicah". "V zadnjih tednih smo opazili porast sabotaž, kibernetskih napadov ter instrumentalizacijo migracij in drugih sovražnih dejanj," je povedal.

"Naš odziv na ruske provokacije bo miren in odmerjen. Obenem bomo opozorili na ruske aktivnosti in jih kaznovali. Danes so se ministri strinjali o nizu mogočih ukrepov, ki jih bodo lahko članice izvajale same ali skupaj," je povedal generalni sekretar.

Gre za okrepljeno izmenjavo obveščevalnih informacij, večjo zaščito ključne infrastrukture in nadaljnje omejitve delovanja ruskih vohunov, je pojasnil.

Usklajevanje pod poveljstvom v Wiesbadnu v Nemčiji

Poudaril je še, da tovrstna dejanja Nata ne bodo odvrnila od nadaljnje pomoči Ukrajini pri njenem boju z rusko agresijo. Tako so ministri potrdili načrt, v skladu s katerim bo zavezništvo prevzelo vodilno vlogo pri usklajevanju vojaške pomoči Kijevu in urjenju ukrajinskih vojakov.

Usklajevanje bo potekalo pod Natovim poveljstvom v Wiesbadnu, kjer je sicer tudi vojaško oporišče ameriških sil v Evropi. Trenutno ZDA tudi usklajujejo podporo Zahoda Ukrajini v okviru skupine, znane pod imenom Ramstein. Ta naj bi zdaj prešla pod okrilje Nata.

500.000 vojakov v visoki pripravljenosti

Kot je poročal dopisnik RTV Slovenija iz Bruslja Igor Jurič, pa Stoltenberg zaradi odpora nekaterih članic Nata še ni uspel s predlogom, da bi zavezništvo vsako leto za vojaško pomoč Ukrajini namenilo vsaj 40 milijard evrov, kar je bil letni znesek v prvih dveh letih vojne, ki so ga zaveznice namenile Ukrajini.

Stoltenberg je še dejal, da se je zavezništvo okrepilo, saj ima Nato trenutno 500.000 vojakov v visoki pripravljenosti, kar je bistveno več od cilja, postavljenega v Madridu pred dvema letoma. V prihodnjih petih letih nameravajo članice kupiti tudi več tisoč sistemov zračne obrambe in topništva ter 850 najmodernejših letal, predvsem tipa F-35.

Šarec: Nato ni in ne bo postal stran v konfliktu

Zasedanja se je udeležil tudi slovenski obrambni minister Marjan Šarec, ki je poudaril, da slovenska podpora Ukrajini ostaja neomajna. "To bomo glasno zagovarjali tako znotraj severnoatlantskega sveta kot Varnostnega sveta Združenih narodov," je dejal in dodal, da Slovenija podpira celovit sveženj, ki bo zagotovil dolgoročno pomoč pri zagotavljanju varnosti Ukrajine.

Šarec je tudi poudaril, da je pomembno skupno razumevanje, da Nato ni in ne bo postal stran v konfliktu. "To se mora kazati tako v oblikovanju ustreznih načrtov kot tudi strateškem komuniciranju. V okviru podpore Ukrajini se moramo zavedati realnih omejitev, in sicer finančnih, človeških in industrijskih," so sporočili z ministrstva za obrambo.

Dvodnevno zasedanje obrambnih ministrov je bilo še zadnje ministrsko zasedanje članic zavezništva pred vrhom voditeljev v Washingtonu čez nekaj manj kot en mesec. V ospredju vrha bo nadaljnja podpora Ukrajini, pa tudi okrepitev obrambne in odvračalne drže Nata.