Voditelji 26 držav članic Nata na čelu z generalnim sekratarjem zveze so opravili 90-minutni pogovor z odhajajočim Putinom, s katerim so skušali zgladiti nesoglasja med Zahodom in Rusijo oziroma se vsaj posloviti od njega v prijateljskem tonu.

Janša: Retorike hladne vojne nismo slišali
Srečanje ni prineslo ničesar novega. Slovenski premier Janez Janša je ob koncu dejal, da kljub morda drugačnim napovedim Putin ni uporabljal "hladnovojne retorike" in da so za Putina sprejemljivi tudi četrkovi sklepi Nata, ki obljubljajo članstvo Ukrajini in Gruziji, čeprav je to potezo kritiziral.

Sodelovanje s svarilom
Kljub jasnim nesoglasjem so se voditelji odločili, da se bodo na srečanju raje kot sporom posvetili pozitivnim zadevam, da bi tako Putinovemu nasledniku Dimitriju Medvedevu olajšali "skok" v velike Putinove čevlje. "Putin je omenil veliko področij, na katerih bi Nato in Rusija lahko dobro sodelovala, med drugimi Afganistan in boj proti terorizmu," je dejal neimenovani član ruske delegacije, a dodal: "Ne pozabite, širitev Nata za Rusijo pomeni veliko težavo."

Ton pogovorov je bil kljub temu mnogo mirnejši, kot ga je v zadnjem času pokazal Putin, tudi na varnostni konferencu v Münchnu, kjer je zagrozil z začetkom nove oboroževalne tekme. "Nismo videli nobenih pomembnejših premikov, a tudi ne iskric," je srečanje ocenil neki zahodni diplomat.

V Bukarešto bo prispel tudi novoizvoljeni ruski predsednik Dimitrij Medvedev, ki se bo v Kremelj preselil maja.

Ukrajina se vseeno trka po prsih
Zadnji dan vrha zavezništva v romunski prestolnici je bil namenjen tudi krepitvi odnosov med Natom in Ukrajino. Ukrajina in Gruzija statusa kandidatke oziroma povabila k vstopu v zvezo v četrtek nista dobili, a ukrajinski predsednik Viktor Juščenko je odločitev glede nadaljnjega razvoja odnosov vseeno označil za zmago, saj sta državi dobili zagotovilo, da bosta članici postali enkrat v prihodnosti.

"Ukrajina ni proizvod hladne vojne, ampak suverena država, ki ima vso pravico, da sama odloča o lastni varnostni politiki," je po srečanju z generalnim sekretarjem zveze Jaapom de Hoopom Schefferjem dejal Juščenko, ki je tudi poudaril, da sta Ukrajina in Gruzija dobili zagotovilo za vstop v Nato, akcijski načrt za članstvo (MAP) pa po njegovih besedah ni zagotovilo za dejansko članstvo.

Putin proti Bushu 1:0?
Tokratni vrh, ki ga zaradi pomena obravnavanih tem za prihodnost zavezništva imenujejo tudi "vrh velikih pričakovanj", zaradi zavrnitve širjenja Nata na ozemlje nekdanje Sovjetske zveze nekateri opazovalci ocenjujejo kot diplomatsko zmago Rusije in po drugi strani poraz ameriškega predsednika Georgea Busha. Bush se je zavzemal za širitev Nata ne le na Ukrajino in Gruzijo, temveč tudi na Makedonijo, ki pa bo morala najprej rešiti spor glede imena z Grčijo. Povabilo za članstvo sta sicer prejeli Albanija in Hrvaška.

Francozi na pomoč v Afganistan
Za dobro voljo na vrhu je sicer poskrbela Francija, ki se po letu 1966, ko se je takratni predsednik Charles de Gaulle odločil umakniti iz vojaške strukture zavezništva, vanjo vrača. Predsednik Nicolas Sarkozy je najavil, da bo v Afganistan poslal skoraj tisoč vojakov, ki se bodo pridružili zavezniškim silam v boju proti talibanom, in v isti sapi dodal, da se zaveda, da njegovi sodržavljani te odločitve ne bodo dobro sprejeli.

A. P.