Vuk Jeremić je v boju za predvsem ceremonialno mesto premagal veleposlanika Litve pri ZN-u Daliusa Čekuolisa.

Položaj predsednika Generalne skupščine rotira med regionalnimi skupinami pri ZN-u. Skupine običajno predlagajo kandidata, ki se ga na mesto sprejme brez oporekanja. Tokrat je bila na vrsti skupina vzhodnoevropskih držav, ki pa je bila tako razklana, da je bilo za izvolitev predsednika prvič po letu 1991 potrebno glasovanje; Jeremić je prejel 99 glasov, Čekuolis pa 85. Glasovanje je potekalo tajno, ena članica se je glasovanja vzdržala, nekaj predstavnikov članic 193-članske organizacije pa ni bilo navzočih.

Konec bolečega obdobja za Srbijo
Izid glasovanja je bil negotov vse do zadnjega, saj je na obeh straneh potekala srdita kampanja. Še posebej evropske države pa so bile razdeljene glede tega, katerega kandidata bi podprle.

"V čast mi je, da sem prejel zaupanje tolikšnega števila držav," je dejal Jeremić po glasovanju. Zahvalil se je državam, ki so zanj glasovale, in obljubil, da bo deloval v dobro organizacije in njenih multilateralnih programov. "Smo majhna država, ki se še razvija in ne pripada nobeni politični ali vojaški zvezi. Sodelovati želimo z vsemi," je povedal vodja srbske diplomacije.

Svojo zmago je Jeremić označil za zadnji korak pri vračanju Srbije iz mednarodne osame, v kateri se je znašla zaradi vojne ob razpadanju nekdanje Jugoslavije. "Končalo se je boleče obdobje. Danes lahko moj narod znova ponosno stoji pred svetom, manj kot dve desetletji za tem, ko je ostal pred vrati te dvorane. Smo država, kjer smo prenos oblasti dosegli na miren način," je še dejal 36-letnik.

Jeremić v bitko vstopil šele januarja
Čekuolis je bil kandidat za mesto predsednika Generalne skupščine ZN-a že od lani, medtem ko je Jeremić v kampanjo vstopil šele januarja. Med kampanjo je Litva obtožila Rusijo, da je z izražanjem podpore Jeremiću obujala stare zamere iz hladne vojne. Čekuolis je Rusijo obtožil, da je Jeremića podprla, da bi kaznovala Litvo zaradi njenega mnenja, da je priključitev k Sovjetski zvezi po koncu druge svetovne vojne tej baltski državi prinesla še štiri desetletja tiranije.

Litovsko zunanje ministrstvo je na svoji spletni strani zapisalo, da je vodilo pošteno in etnično kampanjo, ter obsodilo "jasno sovražno držo Rusije, ki je podprla srbskega kandidata". "Omembe vredno je, da je večina srbskih sosed glasovala za litovskega kandidata."