Izvršni direktor letališča Arnaud Feist je sicer upal, da se bo Zaventem odprl že jutri, vsaj z 20-odstotno zmogljivostjo, a so pozneje sporočili, da ostaja letališče zaprto tudi v sredo. Da bo Zaventem ponovno obratoval s 100-odstotno zmogljivostjo, bo sicer trajalo še nekaj mesecev.

V ponedeljek so okoli 800 letaliških delavcev poklicali nazaj v službo, da bi testirali začasne ureditve, vključno z začasnimi prijavnimi okenci. V pomožni stavbi uvajajo okrepljene varnostne ukrepe, pred prostorom za odhode pa bodo potnikom prtljago preiskali še enkrat.

Letališče se bo tako odprlo, ko bo dala vlada za to zeleno luč, pri čemer bo začetna pretočnost zgolj 800-1.000 potnikov, v nasprotju z letališkim povprečjem 5.000. "Provizorična stavba ne bo sposobna sprejeti običajnega števila potnikov, kolikršno je bilo pred napadi," je povedal Feist. "Čeprav je struktura stavbe nepoškodovana, bomo morali vse prenoviti, od klimatskih naprav do prijavnih okenc. In to bo trajalo več mesecev."

Kot je pojasnila tiskovna predstavnica letališča Anke Fransen, odločitev, da letališče ostaja zaprto, ni povezana z rezultati testov, ki so jih končali pozno popoldne. Po njenih besedah bodo rezultati znani v sredo zjutraj. Takrat bi lahko sprejeli morebitno odločitev o delnem odprtju letališča.

Danes so se sicer ob najstrožjih varnostnih ukrepih ponovno odprle EU-institucije, kjer ob vstopu v Evropski parlament zdaj vsakemu obiskovalcu preiščejo torbico in vozilo. Še vedno pa so preloženi tako rekoč vsi javni dogodki.

Več aretacij konec tedna
Policija medtem še naprej lovi tretjega osumljenca z letališča, potem ko so zaradi pomanjkanja dokazov v nedeljo izpustili Faycala Cheffouja, za katerega so domnevali, da je "mož s klobukom" s posnetkov varnostne kamere. "Indici, ki so vodili do njegove aretacije, se v preiskavi niso izkazali za dovolj trdne," so sporočili z urada tožilstva.

V napadih, za katere je odgovornost prevzela Islamska država, je bilo do zdaj ubitih 32 ljudi (vključno s tremi samomorilskimi napadalci). Ranjenih je bilo 340 ljudi iz 19 držav, od tega se jih 94 še vedno zdravi v bolnišnici.

V povezavi z bruseljskimi in pariškimi napadi so v zadnjem tednu v Belgiji in sosednjih državah aretirali več osumljencev - v Bruslju so v četrtek aretirali Abderamana A., blizu Pariza pa Reda Kriketa, v sobotnih racijah po Belgiji Yassina A., Mohameda B. in Aboubakerja O., v nedeljskih racijah v Rotterdamu 32-letnega neimenovanega Francoza, v Italiji pa alžirskega državljana Djamala E. O., ki naj bi pariškim napadalcem ponaredil dokumente.

Nizozemci pred napadi posvarili belgijsko policijo
Še kar naprej pa se vrstijo poročila, da je bila belgijska policija večkrat in z več strani posvarjena pred napadi oz. osumljenci, a ni ukrepala. Nizozemska policija je tako belgijsko policijo pet dni pred napadi obvestila o kriminalnem ozadju dveh samomorilskih napadalcev, bratih Ibrahimu in Khalidu El Bakraouiju. Prvi se je razstrelil na letališču, drugi pa na postaji podzemne železnice Maalbeek.

Kot je razkril nizozemski minister za pravosodje Ard van der Steuer, je nizozemska policija od ameriškega zveznega preiskovalnega urada (FBI) prejela poročilo o kriminalnem in terorističnem ozadju bratov. Že dan po prejemu poročila, ki je bilo poslano 16. marca, sta se o njem pogovarjali belgijska in nizozemska policija.

Minister je tudi potrdil navedbe ameriških medijev, da je bil Ibrahim od 25. septembra 2015 na ameriškem terorističnem seznamu.