Zunanji minister Karl Erjavec se z njim ni strinjal, ob tem pa poudaril, da mnenje OZP-ja za vlado ni zavezujoče.

Kot je pojasnil minister, je bilo na zaprti seji OZP-ja pred glasovanjem sprejeto mnenje, naj Slovenija podpre dvig statusa Palestine, če bo to storilo več držav članic EU-ja. Pred glasovanjem v Generalni skupščini ZN-ja so države članice EU-ja skušale uskladiti stališča, pri čemer je bilo po Erjavčevih besedah priporočilo EU-ja in visoke zunanjepolitične predstavnice Unije Catherine Ashton, naj se članice na glasovanju vzdržijo.

Erjavec je še dejal, da se "do konca ni vedelo, ali bo prevladalo mnenje za dvig statusa". Na koncu je za dvig statusa glasovalo 14 članic Unije, a Slovenija tega po besedah ministra do zadnjega ni vedela. Erjavec je še poudaril, da stališče OZP-ja ni zavezujoče za vlado, temveč gre le za usmeritev.

"Sami ste prišli po stališče v DZ, da bi se skrili za OZP, glasovali pa ste drugače," je vztrajal Jakič (PS) in menil, da je to še en dokaz, da je "DZ za vlado nebodigatreba". Dragutin Mate (SDS) pa se z Jakičem ni strinjal in je menil, da se sklep OZP-ja ne razlikuje od glasovanja Slovenije.

Ameriški pritiski?
Na vprašanje, ali drži, da so na odločitev Slovenije vplivali pritiski ameriškega veleposlaništva v Sloveniji, je Erjavec zagotovil, da se nanj glede tega ni obrnil nihče z veleposlaništva. Minister je sicer odgovarjal tudi na druga poslanska vprašanja in pobude. Jerka Čehovina (PS) je zanimalo, kako napredujejo zadeve glede plinskega terminala Žavlje. Erjavec je menil, da bi morali izkoristiti vse možnosti, da bi rešitev dosegli z dialogom.

Čehovin pa je menil, da je stališče Slovenije preveč defenzivno in da brez vložitve tožbe ne bo šlo. Opozoril je, da bi plinski terminal v Tržaškem zalivu vplival tudi na številne panoge na obeh straneh slovensko-italijanske meje, kot so turizem, promet in kmetijstvo. Z njim se je strinjala Janja Klasinc (PS) in opozorila na delovna mesta, ki bodo zaradi tega izgubljena. "Slovenija ima z Italijo dobre odnose, tožba bi jih pa lahko poslabšala," je menil minister. "Tu je konec diplomacije z dobrimi sosedskimi odnosi in dileme tožiti ali ne tožiti," pa je menila Klasinčeva.

Reorganizacija diplomatske mreže
Poslanca Mateja je zanimala reorganizacija diplomatske mreže in kako se ta odraža na vojaški in policijski diplomaciji. "Glede diplomatske mreže še ni padla nobena odločitev, najprej je treba pregledati proračun za 2013 in najti morebitne rezerve," je pojasnil Erjavec. Nadaljnje krčenje mreže bi po mnenju ministra lahko imelo negativne posledice. Na Matejevo pripombo, da se nekatera nova diplomatska mesta odpirajo zato, da "se nekomu naredi usluga", pa je dejal, da ne ve za to prakso.

Podpredsednik OZP-ja Jožef Jerovšek (SDS) je vprašal, kakšen je bil namen demonstracij pred slovenskim veleposlaništvom v Zagrebu 7. decembra in ali bodo vplivale na ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe z EU-jem. Zunanji minister je pojasnil, da nima informacij, kdo stoji za protesti v Zagrebu. "Lahko pa zagotovim, da ti protesti ne bodo vplivali na stališče Slovenije v zvezi z ratifikacijo," je dejal.