To je dejal ob predstavitvi predloga reforme obveščevalnih služb, ki jo je zahtevala komisija, ki je raziskovala okoliščine terorističnih napadov 11. 9. 2001.

Komisija je med drugim predlagala ustanovitev novega protiterorističnega centra in imenovanje posebnega nacionalnega direktorja obveščevalnih dejavnosti. Ta naj bi nadziral delo 15 obveščevalnih služb in naj ne bi bil podrejen Beli hiši, kot to predlaga omenjena komisija. S tem so se strinjali tudi demokrati, ki se bojijo, da bi lahko v nasprotnem primeru položaj postal spolitiziran.

V povezavi s priporočili komisije bo ameriški senat začel zaslišanja o izsledkih komisije.

Kerry komisijo podpira v celoti
Demokratski predsedniški kandidat John Kerry pa je med predvolilno kampanjo v Michiganu v celoti podprl paket predlogov komisije, Busha pa obsodil, da je brez pravega razloga na to čakal tri leta.

Direktor bo imenovan s strani predsednika in s soglasjem senata. V njegovi pristojnosti ne bo nadzora nad proračunom drugih obveščevalnih agencij niti nad najemanjem ali odpuščanjem zaposlenih.

NYT: Podatki o grožnjah stari
Po navedbah ameriškega New York Timesa naj bi bili podatki, na podlagi katerih je bila v ZDA zvišana stopnja pripravljenosti, stari. Kot piše časnik, naj bi bili podatki stari tri leta ali celo štiri. Šlo naj bi za dokumente, ki so jih pakistanske oblasti predale ameriškim, potem ko so v Pakistanu 25. julija prijeli visokega predstavnika mednarodne teroristične mreže Al Kaida, Tanzanijca Ahmeda Halfana Gajlanija.

Predstavniki ameriških obveščevalnih služb in varnostnih sil menijo, da so podatki, ki jih vsebujejo omenjeni zaseženi dokumenti, kljub starosti pomembni in skrb vzbujajoči.