Pacheca, 60-letnega demokratskega politika, je gostil Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) na predavanju z naslovom Volitve v ZDA: Elektorski pogled iz Massachusettsa, kjer je spregovoril o volilni tekmi v ZDA, ki bo vrhunec doživela novembra.
Senator prihaja iz zvezne države, v kateri je bil svoj čas guverner prav trenutno vodilni v republikanski tekmi Mitt Romney.

V intervjuju je za MMC ocenil volilno tekmo, kako kaže Obami za drugi mandat in kaj je glavna Romneyjeva težava. Ni pa šlo tudi brez govora o potencialnem ameriškem posredovanju v Iranu in trenutni krizi evroobmočja.

Predvolilna vročica v ZDA počasi narašča. Kakšno je trenutno ozračje v Ameriki? Je kaj dosti javne debate ali znatno manj kot leta 2008?
Javne debate je veliko, a je ta trenutno vezana predvsem na republikansko bitko za predsedniškega kandidata. Predvsem znotraj republikanske stranke poteka velika razprava o tem, koga izbrati za Obamovega izzivalca.
Kako bi vi osebno ocenili prvi mandat predsednika Baracka Obame? Kritik je precej ...
No, nekaj kritik je, ampak mislim, da se je predsednik Obama glede na velikanske težave, ki jih je podedoval od Busheve administracije, izjemno odrezal. Na koncu mislim, da se bodo Američani odločali predvsem na podlagi gospodarstva. In če pogledate, kakšno nezaposlenost in javni primanjkljaj je Obami zapustil Bush, smo prehodili dolgo pot, da smo to gibanje ustavili. In čeprav stanje ni popolno, kot v teh časih tudi skoraj nikjer drugje po svetu ni, smo v tranzicijskem obdobju, ko se premikamo iz ene vrste gospodarstva v drugo, in v tem času potrebujemo voditelje, ki lahko razmišljajo o prihodnosti in ljudi pozovejo, naj jih ocenjujejo glede na tisto, kar so njihova lastna pričakovanja in želje za državo. In prav o tem mislim, da bo govoril Obama - kaj moramo narediti kot država, da investiramo v našo kolektivno prihodnost.
Ampak zdi se, da je Obama razočaral veliko svojih podpornikov, ko je "požrl" vrsto svojih predvolilnih obljub - (ne)zaprtje Guantanama izstopa, pa strožja pravila za velike naftne družbe ... Smo res preostri? Je storil vse, kar je lahko?
No, ne smemo pozabiti, da ima predsednik zelo pičlo večino v senatu, kongres pa je celo v celoti v rokah republikancev. Zato je veliko pobud, ki jih je skušala Obamova administracija speljati, celo, ko so bile te v korist ZDA samih, kongres blokiral. In to za administracijo predstavlja veliko težavo. Ljudje bi prav gotovo lahko rekli, da jih je razočaral, ampak jaz mislim, da bodo ljudje z razvojem kampanje lahko ocenili velike razlike med predsednikom in njegovim izzivalcem (kdor koli ta že bo) in na koncu dali Obami priložnost, da dokonča, kar je začel, da izboljša gospodarstvo, ustvari nova delovna mesta in da je angažiran v svetu.

Svet je pozdravil Obamovo zmago leta 2008. Imeli smo velika pričakovanja za bolj diplomatske, mehkejše, manj imperialistične ZDA. A ta občutek je počasi zamrl. Obamova administracija je izpeljala vrsto dvomljivo izvedenih vojaških akcij (uboj Osame bin Ladna, atentati terorističnih osumljencev v Pakistanu …), skorajda nas je malce začel spominjati na Busha v tem oziru … Ali pa je to preprosto del ameriškega DNK-ja, ta vojna retorika?
Oh, mislim, da je Obama tako zelo drugačen od Busha, in to v vseh mogočih ozirih. Kar se tiče Bin Ladna, se morate spomniti, da je bilo 11. septembra vzetih na tisoče ameriških življenj, kar je bila dejansko vojna napoved naši državi. In tu ni bilo več razlike med liberalnimi in konservativnimi politiki, ampak je bilo naše mnenje skoraj povsem uglašeno. Praktično v en glas so vsi dejali, da ne bodo počivali, dokler ne bo Osama bin Laden pripeljan pred roko pravico. Čeprav sam seveda ne vem vseh podrobnosti primera uboja bin Ladna, ampak mislim, da je bila velika večina Američanov zadovoljna z izidom. Pa tudi za svetovno skupnost mislim, da je bilo pravici zadoščeno. Če bi šli čez dolgoletni postopek sojenj in vsega s tem povezanega, bi to ohrabrilo talibane, jih prek medijev in lastne mreže spodbudilo, da bi zbrali več podpore, to pa ni bil cilj ameriške politike.

Mislite, da so volitve že odločene, ker republikanci letos nimajo močnega kandidata?
Ne, še zdaleč ni odločeno. V bistvu smo pred nekaj meseci mislili, da je že odločeno, da bo Mitt Romney republikanski kandidat, ampak zdaj vidimo, da nekdanjemu senatorju Ricku Santorumu ankete kažejo presenetljivo dobro. Če pogledate večino anket zadnjega tedna, boste videli, da je Santorum spredaj – tako v nacionalnih anketah kot tudi v tistih zveznih državah, ki se nagibajo zdaj na eno, zdaj na drugo stran (t. i. swing states). Torej ne moremo ničesar vzeti za samoumevno. In kot veste vi bolje od mene, je potrebna le ena napaka politika pred mediji, da konča kot prispevek v 24-urnem novičarskem ciklu, in njegov kiks predvajajo v nedogled.
… kar smo se naučili iz primera Howarda Deana leta 2004 …
Točno tako. Tako da mislim, da se volivci v veliki meri še odločajo. Velik del republikanskih delegatov je sicer že odločen in tu je Romney spredaj, a če ne nadaljuje z zmagami, bi ga lahko Santorum hitro ujel in prehitel.
Kaj pa je po vašem mnenju Romneyjeva največja težava? Njegova mormonska vera, njegovo spreminjanje stališč, morda zdravstvena reforma, ki jo je uspešno vpeljal v Massachusettsu, pa zelo spominja na Obamovo, ki so jo republikanci povsem raztrgali …?
Mislim, da je njegova največja težava to, da ljudje pri njem resnično ne vedo, za kaj se zavzema. Kajti v vseh teh letih, odkar je že v predstavniški službi, je stal na obeh straneh mnogih pomembnih vprašanj, vključno z zdravstveno reformo, ki ste jo omenili. Pa vprašanje splava, vprašanja družinskih vrednot, ki še posebej skrbijo skrajno desno krilo republikancev … Tudi po številkah lahko vidite, da konservativnežev Romney ni prepričal. Namenili so mu zgolj 20, 30 odstotkov glasov. In če pri glavnih volitvah to ne bi bila nujno največja težava Romneyja, pri republikanskih volitvah, kjer velik del predstavljajo ti konservativni volivci, to je.
Igra morda pri vsem skupaj kakšno večjo vlogo tudi karizma? To je bila velika težava Johna Kerryja leta 2004 in zdi se, da ima Romney podobno težavo. Bushu, denimo, te kljub vsem njegovim pomanjkljivostim, ni manjkalo ...
Nekateri ljudje bi rekli, da ima karizmo v smislu videza. Da daje videz popolnega človeka za vlogo predsednika ZDA, če bi snemali film in bi iskali takega igralca. Romney bi bil najverjetneje prva izbira za to, ker je videti …
Predsedniški.
Da, predsedniški. A ko vzamete pod drobnogled specifične podrobnosti njegove politike, potem postane zadeva zanj problematična. A jaz ga ne bi odpisal. Delal sem z Mittom Romneyjem, ko je bil guverner moje države Massachusettsa. Ker ima ogromno finančnih sredstev, sposoben je zbrati veliko denarja, ima izjemno organizacijo na terenu v vseh ključnih zveznih državah in v bistvu kandidira za predsednika že vseh zadnjih osem let. Zato ga nikakor ne bi izključil.
Trenutno je glavna tema Iran. Iskreno, mar Amerika resnično potrebuje še eno vojno? In kako velike so po vašem mnenju možnosti ameriškega vojaškega posredovanja v Iranu?
Mislim, da je to boljše vprašanje za našo državno sekretarko Hillary Clinton ali pa za obrambnega ministra Roberta Gatesa ali pa za samega predsednika Obamo. Lahko vam le povem iz perspektive povsem zvezne ravni, da smo v zakonodaji Massachusettsa videli neposredne rezultate rabe dragocenih javnih sredstev za čezmorske vojaške akcije. Divertirali smo znaten delež javnih sredstev, ki bi jih lahko uporabili za izboljšavo infrastrukture, vlaganja in izobraževanje. Mislim pa, da sta Obama in Clintonova v zadnjih letih skušala uporabiti kar se da veliko "mehke" moči, angažiranja v mednarodni skupnosti, grajenje vezi, sodelovanja z enako mislečimi partnerji, da bi najprej mislili na miroljubne rešitve, preden bi začeli razmišljati o drugačnih ukrepih. Mislim, da je bila to premišljena strategija in upam, da počasi deluje v različnih delih sveta. Tudi večino naših vojakov, zlasti iz Iraka, smo že pripeljali domov. Tudi pri Iranu skuša administracija najprej izčrpati vse diplomatske možnosti in gospodarske sankcije. Nočem špekulirati, kaj bodo prinesle neodvisne inšpekcije in ocene, ampak šele potem bomo razmišljali naprej.
Kako pa ZDA gledajo na trenutno krizo evroobmočja?
Jasno, kadar koli je kriza po svetu, še posebej finančna kriza, čutimo posledice. Če je kriza v Ameriki, ta vpliva na Evropo, in obratno. Nedvomno bo imela kriza vpliv na trgovinsko politiko, ker mnogo ameriških korporacij, ki poslujejo z Evropo, išče neko stopnjo stabilnosti znotraj trgov, da bi tako vedeli, kam gremo v smislu vrednosti dolarja v primerjavi z evrom. Jasno je, da smo v drugačnih in neobičajnih časih, ampak tudi to bo minilo in mi bomo še naprej sodelovali z našimi evropskimi zavezniki, da bi zgradili boljšo in svetlejšo prihodnost skupaj.