Moskva je oznanila, da je končala desetletno "protiteroristično operacijo" proti separatistom v Čečeniji, s čimer je simbolično zaznamovan konec desetletja angažiranja ruskih enot v tej nemirni regiji Kavkaza. Od razpada Sovjetske zveze leta 1991 so ruske sile v Čečeniji vodile dve vojni, v katerih je umrlo okoli 160.000 ljudi, od leta 2004 pa je spremenila taktiko in se raje odločila za sodelovanje z nekdanjimi nasprotniki v boju s preostankom upornikov.

Naj drugi opravljajo umazano delo
Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je preklical t. i. posebni varnostni režim; stroge varnostne omejitve, kot so policijska ura, zapore cest in poljubno pridržanje, so končane. Moskva trdi, da se je položaj v Čečeniji stabiliziral pod vodstvom Ramzana Kadirova, Kremlju naklonjenega predsednika. Nesporni razsodnik o varnosti je zdaj 32-letni Kadirov. "Rusija je spoznala, da je neposredno vladanje Čečeniji neučinkovito in zelo drago. Bolje je, da nekdo drug za njih opravlja umazano delo. V Kadirovu so naleteli na nekoga, ki lahko - za zdaj – drži stvari pod nadzorom. Nasledil je zmešnjavo, uspelo pa mu je zatreti organizirano, militarizirano opozicijo. Za večino v Čečeniji so se stvari izboljšale," pravi Neil MacFarlane, strokovnjak za mednarodne odnose z oxfordske univerze.

Bo Kadirov izzval Moskvo?
Rusija tvega, ko je čečenskemu samosvojemu predsedniku zaupala odogovornost za varnost v tej regiji, saj bi ga to utegnilo opogumiti, da bo skušal provinco iztrgati izpod ruske nadvlade. Analitiki dvomijo, da bo Kadirov rusko zaupanje povrnil z uboganjem zahtev Moskve na vseh področjih, čeprav njegovo vlado financira Ruska federacija. Naraščajoča moč, ki se nabira v Kadirovih rokah, ga lahko spodbudi, da preizkusi, kako velika je potrpežljivost njegovih zaveznikov v Kremlju.

Čečenijo je obnovil z ruskim denarjem
Kadirov, ki je oblast v Čečeniji prevzel leta 2007, je navdušen nad odločitvijo Moskve. "Kadirov uživa skoraj absolutno moč v Čečeniji. Njegovo zvestobo ne bi označila kot zanesljivo. V resnici ne igra po ruskih pravilih, čeprav izkazuje osebno zvestobo Putinu," je prepričana Tanja Lokšin, namestnica direktorja organizacije Human Rights Watch v Moskvi, ki pogosto obišče Kavkaz. Kadirov, nekdanji upornik, ki je zamenjal stran, je Čečenijo obnovil z ruskim denarjem, pri tem pa uvedel več na islamu temelječih pravil; ženske, ki delajo v javnih službah, morajo nositi naglavne rute, uvedel je občasno prepoved alkohola. Za Kadirova in nadaljnji razvoj Čečenije je pomembno, da je protiteroristične operacije konec, saj bo tako lažje privabil tuje naložbe iz drugih muslimanskih držav.

Sovražniki čakajo na maščevanje
Na poti na vrh si je Kadirov nakopal precej sovražnikov. Organizacije za človekove pravice njegovo milico obtožujejo obsežnih zlorab človekovih pravic. "Način, kako je utrdil svojo oblast, je precej problematičen. Ljudje imajo dober spomin in jemljejo družino resno. V Čečeniji še obstaja krvno maščevanje. Ima veliko sovražnikov," meni MacFarlane. "Je zvest Putinu in za zdaj priljubljen med Čečeni, a veliko ljudem je storil veliko hudega. Njegovi sovražniki bi se lahko maščevali," opozarja Aleksej Malašenko, moskovski analitik ustanove za mednarodni mir Carnegie.

Kadirov – človek velikih paradoksov
Po besedah Toma de Vala, uradnika z oddelka za Kavkaz na Inštitutu za poročanje o vojni in miru, je Kadirov "ekscentričen in neizobražen, nekdanji gospodar vojne. Po eni strani je čečenski nacionalist, po drugi pa je blizu Vladimirju Putinu. Je človek številnih paradoksov, ki je svoje nasprotnike ali pridobil na svojo stran ali pa porazil. Hkrati je v Čečeniji zelo priljubljen, saj je obnovil porušeno državo in vzpostavil kolikor toliko trden red."

Grozni je neprepoznaven
Lokšin pripoveduje, da je glavno mesto Čečenije, med vojno porušeno do tal, neprepoznavno. "Glavna ulica v Groznem, nekoč Avenija zmage, se zdaj imenuje Avenija Vladimirja Putina. Res je impresivna. Čudovite nove zgradbe, drevoredi, razkošne restavracije, celo butiki in veliko, veliko luči. Najlepša stavba pa je nova, velika džamija po vzoru carigrajske, zgrajena po naročilu Ramzana Kadirova." Dodaja še, da v večini republike vlada mir, vojska pa še vedno bombardira planinske vasi na jugu, kjer se skrivajo uporniki.

Nemiri so se razširili po Kavkazu
Čeprav v Čečeniji od leta 2004 ni bilo resnih napadov upornikov, pa se še vedno pojavljajo posamezni spopadi, nemiri pa se nadaljujejo tudi v sosednjih republikah Ingušiji in Dagestanu. Med januarjem in marcem je v Ingušiji umrlo skoraj 50 v spopadih z islamističnimi uporniki. V bombnih napadih in streljanju je po podatkih policije umrlo 27 upornikov, 18 policistov in dva civilista, 44 ljudi je bilo ranjenih.

Kaj se je zgodilo z uporniškim gibanjem?
Dmitrij Babič, glavni urednik moskovskega časopisa Profil, ki izhaja v angleškem jeziku, pravi, da je separatistično gibanje v Čečeniji zelo oslabelo. "Večina upornikov se je pridružila silam Kadirova. V Čečeniji se je zgodilo nekaj, česar Zahod noče priznati – Rusija je storila ravno tisto, kar so njeni kritiki zahtevali. Nekdanje borce ji je uspelo vključiti v novo čečensko vlado. Dejstvo, da nekdanji uporniki niso vzpostavili demokracije, me ne preseneča. Nisem pričakoval, da se bodo nekdanji gospodarji vojne v parlamentu obnašali kot poslanci britanske lordske zbornice." Po mnenju Babiča je separatistični projekt vsekakor v krizi, da pa je vprašanje, ali je to njegov konec. "Nekateri Čečeni, s katerimi sem govoril, pravijo, da še niso obupali nad neodvisnostjo, da je to taktični odmor in da bodo svoj cilj dosegli čez 10, 20 ali več let."

Tina Vovk