Že leta 2007 je čečenski predsednik Ramzan Kadirov izdal odredbo, ki je v nasprotju z ruskimi zakoni in po kateri morajo ženske v javnih službah, šolah in na univerzah nositi pokrivala. Čeprav njegova odredba ni postala zakon, se tudi tri leta pozneje popolnoma spoštuje in dobiva celo nove razsežnosti.

Ženske so v zadnjih nekaj mesecih v tej severnokavkaški ruski republiki priča vse bolj odkritemu in strogemu uvajanju islamskih pravil, kar se tiče vloge in obnašanja v družbi. Organizacija Human rights watch je še posebej med postnim mesecem ramazanom odkrila številne primere, ko so ženske na ulicah postale tarča nadlegovanja, ker so njihova oblačila razkrivala več, kot to dovoljuje islamska tradicija.

V prvih dneh ramazana so se na ulicah prestolnice Grozni pojavili moški, ki so se predstavljali kot predstavniki vrhovnega islamskega sveta in »nespodobno« oblečene ženske javno zasmehovali in jih zmerjali z vlačugami zaradi kršenja pravil oblačenja. Ob tem so delili letake z navodili za primerno oblačenje ženske. Skrb vzbujajoče je, da so bili med temi moškimi tudi pripadniki varnostnih organov.

Verjetno vrhunec javnega zasramovanja pomenijo primeri iz junija letos, ko so posamezniki v kamuflažnih uniformah, med njimi spet pripadniki policije, na nezakrite ženske na ulicah z markerskimi puškami (paintball) streljali barvaste kroglice, zaradi česar so morali najmanj eno žensko prepeljati v bolnišnico, poroča HRW.

Predsednik Kadirov v tem ni videl nič slabega. Celo nasprotno, v pogovoru za krajevno televzijo v začetku julija je izrazil nedvoumno podporo storilcem in se jim zahvalil za njihova dejanja. Po njegovih besedah so si ženske zaradi svojega obnašanja zaslužile tako kazen in bi se morale zaradi tega skrajno sramovati.

Ruska ustava zagotavlja svobodo vesti
"Ko javna osebnost, kot je Ramzan Kadirov, poveličuje tako kruto nasilje, odkrito spodbuja fizično nasilje in javno zasramovanje žensk," ob navedenih primerih opozarja ruska raziskovalka pri HRW-ju Tanja Lokšina in dodaja, da siljenje žensk v nošenje verskih ali tradicionalnih oblačil pomeni kršitev njihove pravice do osebne avtonomije, zato bi moral po njenem prepričanju Kremelj preprečiti vmešavanje v zasebno življenje čečenskih žensk.

"Čečenske ženske, kot vsi drugi Rusi, se morajo svobodno odločati, kaj bodo nosile," je jasna Lokšina. HRW ob tem opozarja, da je uvajanje islamskih pravil oblačenja za ženske tudi v nasprotju z rusko ustavo, ki zagotavlja svobodo vesti.

Tako kot je HRW obsodila vlade Nemčije, Francije in Turčije, ker s prepovedjo verskih simbolov v šolah in odrekanjem pravic ženskam do nošenja naglavnih rut v šolah in na univerzah kršijo svobodo veroizpovedi, je organizacija prepričana, da bi morala enaka pravila veljati tudi pri ženskah, ki nočejo nositi oblačil v skladu z verskimi predpisi.

Razlog za zaskrbljenost nad uvajanjem islamskih zakonov izražajo tudi poznavalci razmer na Kavkazu, ki v metodah Kadirova vidijo nove separatistične težnje, te pa so v preteklosti že vodile do dveh vojn v Čečeniji.

Razmere so se stabilizirale šele s prihodom Ahmada Kadirova in njegovega sina Ramzana, ki sta se v prvi vojni bojevala na strani upornikov, nato pa sta v drugi voni prestopila na rusko stran in po njenem koncu postala podaljšanja roka Kremlja. Ta je za ceno miru pripravljen spregledati tudi kršitve človekovih pravic in teptanje političnih nasprotnikov.

"Kadirov se zavzema za šeriatsko pravo. Uspešno je dosegel stopnjo čečenske neodvisnosti, kar ni uspelo 15 letom upora in spopadov," je prepričan analitik Matthew Clements iz Jane's Information Group, ki meni, da bi se lahko odnos med njim in Moskvo hitro spremenil, če bi Kadirov prestopil meje svojih pristojnosti.

Da Čečenija še nikoli ni imela toliko avtonomije, kot jo ima zdaj pod Kadirovom, se strinja tudi nekdanji dopisnik Dela iz Moskve Branko Soban in v tem vidi ceno, ki jo je morala Moskva plačati, da je glavnino bremena preložila na zdajšnjo čečensko oblast.

Čečenizacija čečenskega vprašanja (rešujejo naj ga Čečeni sami med seboj) omogoča proste roke Kadirovu in s tem odpira pot ustrahovanju prebivalstva, pojasnuje Soban in opozarja, da je obsodbo takega ravnanja v poročilu Sveta Evrope letos prvič podprla tudi ruska delegacija v Strasbourgu.

Moskva (ne)hote priznava avtonomijo Čečenije
S trdo roko je Kadirov v zadnjih letih res vzpostavil red in mir, tako da danes Čečenija deluje stabilnejša od sosednjega Dagestana in Ingušije, a le navidezno, saj je njegova vladavina zaznamovana s hudimi kršitvah človekovih pravic, na katere nenehno opozarjajo številne nevladne in vladne organizacije po svetu.

"Pridite sem in se na lastne oči prepričajte, kako vse deluje perfektno," zagotavlja predsednikov tiskovni predstavnik Alvi Karimov. Vaha Hašhanov, vodja Čečenskega centra za duhovno-moralno izobrazbo, ki ga je ustanovil Kadirov, pravi, da mora imeti vse, kar dovoljujeta šaria in Koran, prednost pred rusko ustavo.

Čečenski aktivisti opozorjajo na posledice, ki jih ima vsiljevanje Kadirovega pogleda na islam z omejevanjem prodaje alkohola, pokrivanjem žensk v javnih poslopjih in spodbujanjem poligamije. "Morala in etika bi se morala gojiti znotraj družine, ne pa vsiljevati z ulice," je prepričan ustanovitelj Čečenskega foruma za civilno družbo Minhail Eziev, ki se boji razkola, ki bi ga lahko to povzročilo v družbi.

Za Kadirova je islam neke vrste orodje za discipliniranje množic, kar, denimo, počne s kaznovanjem žensk brez rut na ulici, je prepričan Soban. Čeprav šeriatsko pravo nima tradicije, saj je Kavkaz že stoletja pod ruskim nadzorom, pa ga Kadirov razume kot dosledno spoštovanje zakonov islama, kar Moskvi zaradi reda in miru ponovno ustreza.

"S tem ko Moskva dopušča tovrstno početje uradnega Groznega, Čečeniji (ne)hote priznava avtonomijo, ki je drugim republikam ne," pravi nekdanji moskovski dopisnik, ki pa vseeno meni, da ruska podpora Kadirovu ni neomajana.

"Rešili se ga bodo takrat, ko jim ne bo več potreben. Tako so se rešili tudi očeta Ahmata Kadirova. Noben režim nobena diktatura ne prenaša prav dolgo ljudi, ki sedijo na dveh stolih," napoveduje Soban.