Samo količina plastike je presegla težo vseh kopenskih in morskih živali, ugotavlja študija strokovnjakov izraelskega Weizmannovega inštituta za znanost. Kot so zapisali, so želeli podati objektivno sliko realnega stanja v razmerju človeka in narave. Čeprav se ljudem pogosto zdi, da je naravni svet neskončen, je resnica drugačna, poroča Guardian. "Obličje Zemlje v 21. stoletju je odraz človekovih dejavnosti in proizvodnje oz. kopičenja predmetov," so zapisali v študiji.

Po oceni študije rastline na Zemlji tehtajo eno teratono, kar naj bi bilo polovico manj kot pred 12.000 leti, ko se je začela kmetijska revolucija. Rastline sicer predstavljajo 90 odstotkov Zemljine biomase, teža ljudi pa manj kot 0,01 Zemljine biomase.

Od leta 1900 se je skupna količina biomase za malenkost zmanjšala, medtem ko se je količina (človekove) proizvodnje velikansko povečala, na več kot 30 gigaton (30.000.000.000 ton) letno. Če se bo človeška proizvodnja nadaljevala s takim tempom, bo do leta 2040 presegla 3 teratone letno. V 120 letih se je količina materialov, ki jih proizvede človek zaradi gradnje stavb, cest in drugih objektov, povečala z 0,1 teratone na 1 teratono letno.

Raziskava je pokazala, da posameznik v povprečju vsak teden proizvede več snovi, kot je njegova teža. Pečat, ki ga pušča človek, se od začetka 20. stoletja hitro povečuje in se vsakih 20 let podvoji. Od tod tudi predlog znanstvenikov, da bi zdajšnje obdobje poimenovali antropocen, kar bi odražalo vpliv človekove dejavnosti na planet.

Ron Milo z izraelskega Weizmannovega inštituta za znanost je s kolegi proučeval spremembe svetovne biomase in človeške proizvodnje od leta 1900 dalje. Preučevali so ocene količin suhih snovi, voda je bila torej izključena. Antropogenska proizvodnja je opredeljena kot masa, vdelana v nežive trdne predmete, ki jih je izdelal človek, niso pa vključeni odpadki.

Prevladujoča kategorija v analizi so bile umetne mase, torej, ki jih je izdelal človek, v obliki stavb in infrastrukture, kjer prevladujejo beton, agregati, opeke in asfalt. Večino svetovne biomase predstavljajo rastline in grmovje.

Odkrili so, da je na začetku 20. stoletja masa objektov, ki jih je izdelal človek, predstavljala tri odstotke svetovne biomase, danes pa jo presegajo.

S povečevanjem človeške proizvodnje se je povečal tudi vpliv na biomaso. "Od prve industrijske revolucije je človek približno prepolovil število rastlin. Medtem ko moderno kmetijstvo stremi k vse večji uporabi površin za gojenje poljščin, je skupna masa domačih poljščin presegla maso izgubljenih rastlin, ki so posledica krčenja gozdov, gospodarjenja z gozdovi in drugih sprememb rabe zemlje. Te težnje v svetovni biomasi imajo vpliv na izpuste in zdravje ljudi," so v poročilu zapisali avtorji.

V desetletjih so se težnje vpliva človeka na naravo spreminjale, veliko spremembo v 50. letih prejšnjega stoletja je predstavljal prehod iz uporabe opek pri gradnji na beton, v 60. letih pa uporaba asfalta. Nasprotno velja za obdobja upadanja gospodarskih dejavnosti, kot primer navajajo veliko depresijo in naftno krizo leta 1979, ko se človekov pečat zmanjša. "Premiki v antropogeni masi so povezani z globalnimi dogodki, kot so svetovne vojne in večje gospodarske krize," so zapisali avtorji študije. Takoj po koncu druge svetovne vojne se je količina proizvodnje povečevala za 5 odstotkov letno, s čimer sta bili povezani pospešitev potrošnje in urbanega razvoja, poroča Guardian.