Danes torej mineva 45 let, odkar so Nelsona Mandelo, borca proti apartheidu in borca za pravice temnopoltih, zaradi delovanja v oboroženem krilu Afriškega narodnega kongresa (ANC) obsodili na dosmrtno ječo. To za Mandelo sicer ni bila prva zaporna kazen, saj je bil leta 1956 zaradi nenasilnega protestiranja prvič obsojen in obtožen izdajstva.

Sodni postopek je takrat trajal do leta 1961, ko so Mandelo in njegovih 150 sojetnikov le izpustili. Ves ta čas se je Mandela bojeval proti sistemu, ki je takrat vladal v Južnoafriški republiki, postal je tudi vodja oboroženega krila ANC-ja in organiziral sabotažno kampanjo proti vojski ter vladi. Leta 1962 so ga zaradi delovanja v ANC-ju zaprli in leta 1964 kazen podaljšali v dosmrtno.

Mandela svoj boj nadaljeval iz zapora
Kljub obsodbi Mandela ni pozabil na svoje poslanstvo in se je iz zapora, kjer so zapornike prav tako razdelili glede na barvo polti, bojeval proti sistemu in apartheidu. V zaporu se je njegov vpliv večal in postal je poznan kot najpomembnejši voditelj v Južnoafriški republiki. K osvoboditvi Mandele je pripomogla tudi njegova druga žena Winnie, ki je takrat sklicala svetovne politike, ki so od južnoafriškega predsednika zahtevali, naj Mandelo izpustijo.

Zaradi močnega pritiska ANC-ja in tujine je takratni južnoafriški predsednik Frederik Willem de Klerk februarja 1990 Mandelo po 27 letih v zaporu izpustil na prostost. Mandela je bil maja 1994 izvoljen za prvega temnopoltega predsednika države, še naprej se je bojeval proti apartheidu, uspelo pa mu je tudi izbojevati volilno pravico za temnopolte prebivalce Južnoafriške republike.

B. T.