Eksplozija avtomobila bombe je odjeknila na avtobusnem postajališču na trgu Kizilay, eni prometnejših točk prestolnice. Po poročanju turškega časnika Sabah naj bi napad izvedla samomorilska napadalka, ki se je razstrelila v belem BMW-ju, napolnjenem z eksplozivom, med dvema avtobusoma, polnima potnikov.

Ranjenih je 120 ljudi, od tega 19 huje. Eksplozija je uničila avtomobile, avtobuse in poškodovala lokale na trgu, avstralska vlada pa je sporočila, da je njihov veleposlanik v Ankari James Alarsen komaj odnesel celo kožo, saj je bil v avtomobilu le 20 metrov stran od eksplozije.

Aretirali 11 osumljencev
Po besedah Davutogluja je turška policija pridržala enajst osumljencev, ki naj bi bili povezani z napadom. Četverico med njimi so prijeli na jugovzhodu države, v mestu Sanliurfa, nedaleč od meje s Sirijo. Ugotovili so, da je bil avto, s katerim je bil izveden napad, kupljen v avtosalonu v tem mestu. Osumljence so odpeljali v Ankaro.

"Kjerkoli je teroristična organizacija stisnjena v kot in soočena z resno varnostno operacijo, izvede takšne napade, katerih neposredna tarča so civilisti, da bi povlekla ljudi v obup. Ni prvič, da se je to zgodilo," je glede dejal turški premier. Dodal je, da so doslej identificirali 35 trupel.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan se je po novem napadu v prestolnici zavezal, da bo spravil "terorizem na kolena". Ob tem je dejal, da bodo tovrstni napadi samo še okrepili odločnost turških varnostnih sil.

Vojska napadla oporišča PKK-ja
Čeprav odgovornosti za napad še ni prevzela nobena skupina, turške oblasti sumijo prepovedano Delavsko stranko Kurdistana (PKK). Turška vojska je zato že izvedla napad na oporišča PKK-ja v Iraku. Sabah poroča, da je bila samomorilska napadalka iz PKK-ja, neimenovani predstavnik turških oblasti pa je sporočil, da domnevajo, da je bil eden izmed napadalcev ženska, povezana s kurdskimi uporniki.

Kurdski uporniki so v zadnjih mesecih v Turčiji izvedli več napadov, a predvsem na predstavnike varnostnih sil na jugu države, medtem ko je oktobra napad v Ankari, v katerem so bili ubiti 103 ljudje, izvedla skrajna Islamska država (IS).

Notranji minister Efkan Ala je sporočil, da je šlo za enega ali dva napadalca, ugiba pa se tudi, da je šlo za moškega in žensko. Tudi Efkan ni za napad okrivil nobene posebne teroristične skupine.

Prepoved družbenih omrežij
Erdogan pa je še dejal, da Turčija nikoli ne bo opustila legitimne pravice, da se bori proti teroristični grožnji. "Turčija je v odločnem boju proti terorističnim organizacijam," je dejal. Po njegovih besedah si teroristične skupine jemljejo za tarče civiliste, ker izgubljajo boj s turškimi varnostnimi silami. Predsednik je pozval k enotnosti, ob tem pa državljane miril, da bo boj proti terorizmu nedvomno uspešen in da bodo terorizem spravili na kolena.

Po napadu se je turška vlada sestala na izredni seji, sodišče v Ankari pa je odredilo prepoved dostopa do spletnih družbenih omrežij, vključno s Facebookom in Twitterjem. Kot so pojasnili, so se za prepoved odločili, da bi preprečili, da bi ljudje na spletu objavljali slike napada.

Mednarodna skupnost je napade ostro obsodila. "Ti kruti teroristični napadi so napadi na naše evropske vrednote - na vse nas," je dejal generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjorn Jagland, francoski predsednik Francois Hollande pa je zagotovil, da bo Francija stala Turčiji ob strani v boju proti teroristom. Enaka zagotovila so prišla tudi iz ZDA, katere Svet za nacionalno varnost je napad najostreje obsodil.

EU pripravljen okrepiti sodelovanje
Evropska unija in Nato sta Turčiji po napadu zagotovila podporo v njenem boju proti terorizmu. EU je pripravljen še nadgraditi mednarodno sodelovanje na tem področju, sta sporočila visoka zunanjepolitična predstavnica Federica Mogherini in evropski komisar Johannes Hahn, ki je pristojen za širitev.

"Vsi zavezniki smo solidarni s Turčijo in odločeni v našem boju proti terorizmu," pa je sporočil generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg in napad ostro obsodil.

Solidarnost in sožalje Turčiji je ob napadu izrazil tudi predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. "Moje misli so z žrtvami in njihovimi družinami," je sporočil prek Twitterja.

Brez slovenskih žrtev
S slovenskega ministrstva za zunanje zadeve so sporočili, da po do zdaj dostopnih informacijah slovenskega veleposlaništva v Ankari in MZZ-ja ni podatkov, da bi bili med žrtvami napada v Ankari tudi slovenski državljani. Prav tako se do zdaj na ministrstvo ni obrnil noben slovenski državljan s prošnjo za kakršno koli pomoč v povezavi z dogodkom.

Napad se je zgodil manj kot mesec dni po napadu z avtomobilom bombo v Ankari, v katerem je bilo ubitih 29 ljudi. Odgovornost so takrat prevzeli kurdski uporniki. Sicer pa so podobni napadi v zadnjem času v Turčiji pogosti. Sredi januarja je v Carigradu umrlo 11 nemških turistov, oktobra lani je napad v Ankari zahteval 103 življenja, julija pa je v mestu Suruc na meji s Sirijo v napadu umrlo 34 ljudi.